Postopkovne napake in sporni aneksi bodo smučarsko zvezo stali 635.000 evrov sredstev EU

Revizorji: Smučarska zveza Slovenije je gradbincu SGP Tehnik mimo pravil dala 6,3 milijona vreden posel za gradnjo športnega centra Pokljuka in mu nato prek aneksov neupravičeno plačala še dodatnega 1,5 milijona evrov.

Članek je objavljen tudi na MMC RTV Slovenija

Foto: Kraji EU/Pokljuka
Biatlonski center na Pokljuki, za gradnjo katerega je Smučarska zveza Slovenije po ugotovitvah revizorjev sklepala neupravičene anekse in napačno izvedla javno naročilo. Foto: Kraji EU-Pokljuka

Kot kaže se finančne težave Smučarske zveze Slovenije (SZS) še ne bodo tako hitro končale.

Pred lanskimi zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju je po besedah nekdanjega direktorja v odstopu Jurija Žureja SZS grozil stečaj. Obenem je septembra lani v javnost udarila novica, da ji je evropska komisija zaradi neizvedene presoje vplivov na okolje zagrozila z odvzemom že porabljenih 6,5 milijona evrov sredstev za izgradnjo biatlonskega centra na Pokljuki. Slednje bi po poročanju RTV Slovenija sicer lahko preprečili z naknadno presojo vplivov. Vse pa kaže na to, da se SZS vsaj odvzemu 635.000 evrov evropskih sredstev za izgradnjo centra na Pokljuki ne bo mogla izogniti.

Za najverjetnejši odvzem sredstev zvezi, ki skrbi za razvoj športov na smučeh ter sofinancira delovanje društev in športnih objektov, sta krivi dve kršitvi domače in evropske zakonodaje. Prva je po ugotovitvah revizorjev urada za nadzor proračuna sklepanje aneksov mimo javnih razpisov k pogodbi o gradnji biatlonskega centra, ki so celotno investicijo podražili za okoli 1,5 milijona evrov. Druga pa je omejevanje konkurence pri javnem naročilu za gradnjo centra, na katerega so opozorili revizorji evropske komisije.

Odvzem sredstev bi še poglobil finančno podhranjenost SZS. Po poročanju Dela bodo morali tudi letos reprezentanti v alpskih disciplinah del stroškov svojega treninga poravnati iz lastnega žepa, kar ponovno vzbuja nezadovoljstvo med tekmovalci. A pri SZS so se zavili v molk – na naša vprašanja o kršitvah in njihovih posledicah za zvezo nočejo odgovarjati.

Neveljavni pogoji in sporni aneksi

Aprila 2008 je Smučarska zveza Slovenije na razpisu takratnega ministrstva za šolstvo in šport pridobila 6,5 milijona evropskih in slovenskih proračunskih sredstev za izgradnjo sodobnega biatlonskega centra na Pokljuki. »Danes je športni praznik za smučarje tekače in biatlonce. […] Vesel sem, da je ekipa, ki je sodelovala, opravila zelo dobro delo. Že sedaj se lahko veselimo organizacijskih in tekmovalnih uspehov na tem prizorišču,« je ob odprtju oktobra 2009 zatrjeval slavnostni govornik, takratni minister Igor Lukšič.

A kot kaže celotna ekipa le ni opravila tako zelo dobrega dela. Oktobra 2011 je namreč SZS dobila dvojni udarec. Za prvega je v začetku meseca poskrbela evropska komisija. Za drugega pa konec meseca revizorji urada za nadzor proračuna (UNP), ki pri nas revidira porabo evropskih sredstev. Zaradi ugotovitev evropske komisije zdaj država po podatkih finančnega ministrstva od SZS terja vračilo slabih 432.000 evrov javnih sredstev, na podlagi revizije UNP pa še dodatnih 204.000 evrov sredstev.

Kaj je šlo narobe?

Dokument evropske komisije, ki smo ga od ministrstva za izobraževanje dobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, razkriva najmanj slabo voden postopek javnega naročanja. SZS je javno naročilo za gradnjo biatlonskega centra Pokljuka, ki bi ga s 6,3 milijona evrov sofinancirala evropska sredstva in država, v slovenskem in evropskem uradnem listu objavila 16. maja 2008. Kot kriterija za dodelitev posla je določila najnižjo ponujeno ceno in število referenc ponudnikov – vsak kriterij je bil vreden polovico točk.

A obseg referenc kot kriterij za dodelitev naročila zakonodaja prepoveduje. Zato je 19. maja SZS spremenila besedilo javnega razpisa in kot edini kriterij določila najnižjo ceno.

In tu se je zgodila ključna napaka: SZS spremenjenega razpisa ni objavila v uradnem listu Evropske unije, čeprav bi ga zaradi višine javnega naročila morala.

Kot je razvidno iz pridobljenih dokumentov, je evropska komisija od SZS za kazen najprej zahtevala vračilo 1,08 milijona evrov. Ker spremenjen razpis ni bil objavljen v uradnem listu EU, so bila evropska podjetja v tekmi za posel v slabšem položaju od slovenskih. To pa je huda kršitev evropskih pravil, je opozorila komisija.

Slovenija je nato stopila v bran SZS in evropski komisiji zagotavljala, da napaka zveze ni imela hudih posledic. Na spremenjen razpis se je prijavilo osem domačih in dve tuji gradbeni podjetij, zato omejevanja konkurence ni bilo, so zagotavljali naši uradniki.

A evropska komisija je zavzela drugačno stališče. Ker so bili pogoji prvotnega razpisa nezakoniti, je možno, da se tuja podjetja zaradi nezakonitosti pogojev nanj niso prijavila. Ker nato s spremembo razpisa zaradi umanjkanja objave v uradnem listu EU niso bili seznanjeni, se niso mogli prijaviti na legalen razpis. Posel je na koncu dobil SGP Tehnik.

Je pa Sloveniji z ugovarjanjem komisiji kazen uspelo zbiti z omenjenih 1,08 milijona evrov na 432.000 evrov.

Nepravilnosti pa SZS ni zakrivila le ob oddaji javnega naročila, temveč tudi med gradnjo biatlonskega centra na Pokljuki. To razkriva revizija UNP, ki smo jo prav tako dobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja.

Po oddanem poslu za gradnjo centra je SZS mimo javnega razpisa z gradbincem SGP Tehnik sklenila še štiri anekse k pogodbi, ki so investicijo podražili za skupno 1,5 milijona evrov. Od teh je bilo dober milijon plačan iz javnih sredstev. Sklepanje dodatnih aneksov po oddaji javnega naročila zakonodaja razen v izjemnih primerih (na primer naravna nesreča) prepoveduje. Podjetje mora namreč dela opraviti za takšno ceno, ki jo je ponudilo na javnem razpisu.

Zaradi neupravičenih aneksov je UNP smučarski zvezi kot kazen naložil vračilo dodatnih 205.000 evrov.

Finančne težave

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti smo se z našimi vprašanji obrnili tudi na SZS. Zanimalo nas je, zakaj so z gradbincem SGP Tehnik sklepali anekse, ki so podražili investicijo, ali je kdo pri SZS odgovarjal za ugotovljene nepravilnosti in kako bi SZS pokrila izgubo sredstev v svojem proračunu. »Kot smo v preteklih mesecih že večkrat javno izjavili, zadeve ne bomo komentirali, saj vsi postopki še tečejo,« se je glasil celoten odgovor Tomija Trbovca, tiskovnega predstavnika SZS.

Z vprašanjem, v kateri fazi so postopki vračila sredstev, smo se obrnili tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Iz knjige dolžnikov finančnega ministrstva je namreč kot rok za vračilo sredstev določen 30. junij 2014. »SZS bo morala vrniti neupravičeno izplačana sredstva, ki so bila odkrita v okviru izvedenih revizij, vendar znesek še ni dokončen, ker ministrstvo še ni dobilo dokončne potrditve višine vračila od evropske komisije,« se je glasil odgovor ministrstva.

Zahtevano vračilo javnih sredstev bi najverjetneje še otežilo delovanje SZS.

Zaradi slabih finančnih razmer morajo reprezentanti alpskih disciplin tako kot lani tudi letos del treningov financirati iz lastnega žepa. »Prvi znesek, ki so ga zahtevali, je bil 5000 evrov, nato so ga znižali na 2000 evrov za reprezentante A in 3500 evrov za tiste s statusom B. S samoprispevkom se ne strinjam. V minuli sezoni sem prispeval približno 5000 evrov. V pogodbi je bil znesek 3500 evrov, a so se nabrali še obrobni stroški, kot so prevozi na sestanke, tekme nižje ravni, stroški za opremo … Letos se morda številka 2000 evrov ne zdi visoka, a na koncu bo stroškov več. Že dve leti nimam osebnega sponzorja, nikjer nisem zaposlen, nimam prihodkov,« je avgusta letos za Delo povedal reprezentant s statusom A Klemen Kosi. Vodstvo alpskih reprezentanc pri SZS pa je v zadnjem letnem poročilu zveze razmere označilo za »nemogoče«.

Lani je SZS za delovanje zbrala 9,62 milijona evrov, porabila pa 9,85 milijona evrov. Vračilo 635.000 evrov bi za zvezo tako predstavljalo kar slabih 7 odstotkov letnega proračuna.

V času, ko so se zgodile nepravilnosti, je bil predsednik SZS Stanislav Valant, direktor pa Jaroslav Kalan.

Zanimivo pa je vlogo pravil in zakonodaje pri poslovanju septembra lani ob razkritju okoljskih nepravilnosti interpretiral  še do nedavnega direktor SZS Žurej. Ena izmed takrat ugotovljenih nepravilnosti je bila izgradnja prevelikega akumulacijskega bazena za vodo, ki ga biatlonski center potrebuje za izdelavo umetnega snega. SZS je namreč zgradila kar trikrat večji bazen od dimenzij, predvidenih v gradbenem dovoljenju. Tako velikega akumulacijskega bazena zakonodaja v Triglavskem narodnem parku, kamor spada Pokljuka, ne dovoljuje. Zato je Žurej predlagal, da bi akumulacijski bazen »na papirju« prekvalificirali v bazen za napajanje živine ali bazen za požarno vodo, ki so v parku lahko večji.

Članek je del serije o nepravilnostih pri porabi evropskih sredstev. Vsi odkriti primeri so vidni na spodnjem zemljevidu

Za podrobnosti o posameznem primeru kliknite na oznako na zemljevidu

Dokumenti, omenjeni v članku

Porocilo o opravljeni reviziji_Pokljuka-1 (UNP)

Porocilo evropske komisije

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Evropska sredstva

Nadzorujemo pravilnost in smotrnost porabe milijonov evrov, ki jih Slovenija dobiva iz evropskega proračuna.

28 prispevkov

Od petih dolenjskih občin terjajo vračilo 828.000 evrov evropskih sredstev

Nadzor nad pravilno porabo evropskih sredstev se je močno izboljšal. Kljub temu še prihaja do posameznih nepravilnosti.

Tema: Evropska sredstva
Članek,

Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje

V zadnjih letih je evropska komisija Sloveniji zaradi goljufij in diskriminatornih naročil dvakrat zamrznila črpanje sredstev EU. Lanska revizija porabe …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno