»Voda priteče, in dokler je tam, samo moliš, da bo čimprej odtekla in da boš preživel,« pove Roman Čretnik, podpredsednik gasilskega društva Mozirje in namestnik poveljnika občinskega štaba civilne zaščite v Mozirju. »Potem voda odteče, malo se zadiha in treba je iti na delo.«

S Čretnikom in Luko Pauličem, predsednikom prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, smo se o stanju na terenu pogovarjali v petek zvečer, 11. avgusta. Običajno delo na terenu zaključujejo med peto in šesto uro popoldan, svetloba bi dopuščala še kaj več, vendar je delo težko. »Prostovoljci, tudi tisti, ki pridejo zjutraj sveži, so utrujeni, mi pa tudi vsak dan bolj,« se nasmehneta.

Prostovoljce pri njih koordinirajo že od sobote. V nedeljo so imeli tako v Mozirju več kot štiristo prostovoljcev, ki so jih z zbirnega mesta pred gasilskim domom napotili na lokacije. Sem ne štejejo gasilcev, prijateljev in sorodnikov tistih, ki so bili prizadeti v poplavah. »Situacija v Mozirju se iz dneva v dan spreminja, bi rekel, da k sreči izboljšuje. Groba dela, kot so iznos materiala, mulja, naplavin, kar se je dogajalo v prvih dneh, počasi prehajajo v čiščenje prostorov, potem sanacijo okolice, odvoza materiala. Tu govorimo o različnih kosovnih odpadkih, mulju in drugih naplavinah. Nas pa čaka precej dela,« pove Paulič.

Sanacija po poplavah poteka v več fazah. »Ko voda odteče iz poplavljenega dela hiše, stanovanja, gospodarskih objektov, moramo vse znositi ven, odstraniti mulj iz objekta, oprati vse, kar je še uporabno, vse ostalo pa zložiti na kupe za odvoz na deponijo,« pove Čretnik. Temu sledi čiščenje prostorov, da se odstrani vse blato, nato se začne izsuševanje prostora, po potrebi razkuževanje, potem pa se šele lahko začne vnašati nazaj opremo. Treba je očistiti tudi okolico.

»Po zelenicah, vrtovih, cestah je ogromno tega mulja, ki se zasuši in ga je zelo trdovratno odstranjevati. Enega načina sem se naučil danes v Mozirskem gaju, tam bodo mulj na zelenici kar pustili, da se čimbolj posuši, potem pa ga bodo odstranili s frezo, da bo to droben prah, ki ga bo dosti lažje nalagati, kot pa ta razmočen mulj,« nadaljuje Čretnik.

Tam, kjer so stavbe popolnoma uničene, jih bo treba porušiti in zgraditi na novo. V primeru zalitih montažnih hiš je treba do višine, kjer so bile zalite, odstraniti fasado. Ostane samo ena stran plošče, da se konstrukcija čim hitreje suši, potem pa jo je treba ponovno izolirati in zapreti, pove.

Paulič opozori na problem odpadkov, ki nastajajo ob odstranjevanju mulja, naplavin in čiščenju poplavljenih objektov. »Tu gre za pomešane kosovne odpadke, mulj, ne nazadnje tudi vse te naplavine. Moramo se zavedati, da so poplavljeni garažni objekti, kmetije, kjer se nahajajo tudi takšne in drugačne nevarne snovi, seveda v manjših količinah, ampak to je vse zdaj pomešano, vključno z žal poginulimi ribami,« opiše. Tudi z zdravstvenega vidika je pomembno, da se odpadki čimprej ustrezno odstranijo, doda. Drugi vidik, ki ga izpostavi, pa so območja, ki so zasuta z naplavljenim prodom, kjer je treba s pomočjo mehanizacije urediti dostope, da bo sploh mogoče priti do objektov in začeti s sanacijo.

Na vse, ki bodo v teh in prihajajočih dneh na terenu, apelirata, da naj poskrbijo za svoje zdravje in ne vstopajo v nevarne situacije ali nevarne objekte.

Predstavnika gasilcev in civilne zaščite opozorita, da naj se iz vsake situacije, ki se jim zdi nevarna, prostovoljci umaknejo ter obvestijo gasilce in civilno zaščito, da bo izvedla primerne ukrepe ter obvestila pristojne službe. »V primeru nevarnih snovi smo se na primer povezali s poklicnimi gasilci iz Celja, ki imajo posebno enoto v ta namen. Prišli so, pregledali, popisali, ocenili nevarnost in ustrezno ukrepali. Plinohrame pridejo pogledat iz plinarne, preverijo in plinohram varno odstranijo. Ribiči so skrbeli za to, da so še žive ribe v mlakah odnesli v struge, da so preživele. Za kadavre pa običajno pokličemo veterinarsko službo, da jih varno odstranijo,« pove Čretnik.

Prostovoljna pomoč v izrednih razmerah

»Za delo na terenu, ne samo ob poplavah, ampak na splošno v izrednih razmerah, obstajajo res zelo specifična pravila«, pove Katja Kotnik, predsednica humanitarnega društva ADRA Slovenija. Njihovi prostovoljci in prostovoljke so na terenu že od sobote. Na veliki večini področij še vedno poteka grobo čiščenje, ponekod pa se to še začelo ni, saj se šele vzpostavlja infrastruktura, pove.

»Iz grobega čiščenja bomo šli v urgentno iskanje sušilcev,« nadaljuje. Opozori, da postopek sušenja poplavljenih objektov traja tudi do dva meseca. Tako da se je treba pripraviti na to, da samo sušenje, čiščenje in rehabilitacija poplavljenih objektov skupaj traja nekaj mesecev. Šele potem je mogoče opremljanje.

Prostovoljna pomoč na terenu mora biti dobro organizirana, da ne prihaja do napak in poškodb, sprejeti morajo biti potrebni varnostni ukrepi. Kot opozarja civilna zaščita, naj prostovoljci ne hodijo na teren na lastno pest in brez koordinacije. Vsak prostovoljec mora ob tem tudi sam skrbeti za dobro komunikacijo, vprašati za informacije, ki jih potrebuje, ter skrbeti za svoje zdravje, ne ogrožati sebe in drugih, doda Kotnik.

Prostovoljci so po njenih izkušnjah mnogokrat pod adrenalinom in želijo pomagati nemudoma, brez primerne priprave in usklajevanja. Pogosto je pri tem tudi pomanjkanje primerne zaščitne opreme. »V primeru poplav so osnova gumijasti škornji, nepremočljiva oblačila, rokavice in zaščitna delovna očala, če je potrebno,« pove. Prav pride tudi kakšna zaščitna masa, ker se največ okužb prenaša preko ust. Pomembno je tudi, da pridemo na teren opremljeni z dovolj pitne vode in hrane.

Druga pogosta napaka je pomanjkanje ozaveščenosti glede higiene na poplavljenih področjih, zaradi česar potem pride do okužb, prebavnih težav, doda. Problem sta tako mulj, ki se ga odstranjuje, kot stik z okuženo vodo. Ob tem so problem tudi nevarni odpadki in kadavri na poplavljenem območju, na katere sta opozorila naša sogovornika iz vrst civilne zaščite in gasilcev.

Z vprašanjem, kako pri pomoči na terenu čim bolje poskrbeti, da ne prihaja do prenosa okužb, smo se obrnili tudi na NIJZ. Eva Grilc, epidemiologinja s Centra za nalezljive bolezni NIJZ, poudari higieno rok, kar v primeru poplavljenega območja, kjer trenutno ni pitne vode, pomeni umivanje izključno z varno vodo, ki je prekuhana ali stekleničena. Tudi ona izpostavi pomembnost ustreznih oblačil in čimbolj čvrsto obutev: »Sandali niso primerni, pa tudi čevlji, kjer lahko pride do poškodb stopala, ne.«

Celotna priporočila NIJZ ob poplavah so objavljena na njihovi spletni strani.

Opremo je treba pred odhodom s terena ali doma tudi primerno očistiti. Obutev, rokavice in drugo opremo se čisti s pitno vodo, vrhnja oblačila je treba oprati v pralnem stroju na dovolj visoki temperaturi. Kotnik priporoča dosledno uporabo razkužil na terenu.

Grilc priporoča tudi, da se pri delu v zaprtih prostorih te pred vstopom prezrači oziroma da se vanje vstopa z masko. Na nekaterih področjih obstaja tudi manjše tveganje glede mišje mrzlice, zato v prostorih, kjer so sledi glodavcev, priporočajo previdno delo z zaščito za dihala. Za razkuževanje prostorov priporočajo varekino, razredčeno v razmerju ena proti devet.

Kotnik poudari, da je pri terenskem prostovoljnem delu izredno pomembno tudi, da ljudje poznajo svoje fizične zmogljivosti in sami izberejo, kaj so zmožni početi in česa ne. Nepravilnosti pri dvigovanju težkih bremen lahko na primer vodijo v poškodbe hrbtenice.

Materialne donacije: potrebe na terenu se dnevno spreminjajo

Naša ekipa je v preteklem tednu obiskala enega od zbirnih centrov, ki so se vzpostavili kot odziv na krizne razmere zaradi nalivov in poplav po Sloveniji.

Zbirna mesta so namenjena zbiranju materialnih donacij glede na potrebe, ki so zaznane na terenu, pri čemer se usklajujejo s kontakti s prizadetih območij. Informacije o tem, kaj se zbira, nekateri zbirni centri dnevno ali celo urno objavljajo na spletu. Potrebe po donacijah se vseskozi spreminjajo, saj je po prvih nekaj dneh zbiranja vode in hrane v ospredje prišla potreba po delovni opremi in orodju.

Pri Pod črto dnevno osvežujemo informacije o tem, česa trenutno primanjkuje na terenu. Prav tako vsakodnevno dodajamo informacije o ostalih potrebah na terenu – prostovoljno delo, finančne donacije in drugo. Vse najdete zbrano v objavi Kako lahko pomagamo.

»V naslednjih dneh bodo najbolj v poštev prišla orodja, v smislu krampi, lopate, metle, vedra, škornji, rokavice, kanistri. Pa tudi bolj tehnična oprema tipa vap [visokotlačni čistilniki, op. Pod črto], sesalci za suho in mokro sesanje, razvlaževalci. Na splošno pa vsa čistilna sredstva, na primer razkužila, prve pomoči, osebna higiena,« nam je v četrtek, 10. avgusta, ob obisku zbirnega centra materialnih donacij v Šiški v Ljubljani pojasnil Črt Slavec, koordinator za krizne razmere pri Internacionalni policijski organizaciji (IPO Slovenia).

Naši sodelavki je v zbirnem centru sprejela Petra Aršič, koordinatorka zbirnega centra IPO Slovenia. Vse donirano v zbirnem centru najprej presortirajo. »Torej tu imamo shranjeno vso tehnično opremo oziroma orodja, kanistre, rokavice, metle. Tukaj imamo že pripravljene škatle hrane, tukaj pa oddelek s prvo pomočjo, z obliži, gazami – ker, seveda, so tudi poškodbe – in vrečke. Imamo tudi nekaj zdravil za bolnike s sladkorno boleznijo …« je naštevala Aršič, medtem ko smo hodile skozi skladišče, ki jim ga je v začasno uporabo odstopilo podjetje Isoglass na Magistrovi 1.

Okoli nas je približno 30 prostovoljk in prostovoljcev, večinoma iz vrst vojske in policije, iz kombijev, parkiranih pred vhodom, raztovarjalo donacije in jih zlagalo na označena mesta v skladišču. Kot nam je razložil Slavec, delajo s 30 do 40 prostovoljci na dan, saj za več nimajo kapacitet. Trenutno sprejemajo prijave prostovoljcev za transport, posebej če imajo svoj kombi.

Številna zbirna mesta za donacije so se kmalu po poplavah začela vzpostavljati na nacionalni in lokalni ravni. Organizatorji zbirnih mest opozarjajo, da se potrebe dnevno spreminjajo, njihove možnosti skladiščenja pa so omejene, zato prosijo, da donatorji spremljajo najbolj aktualne objave o tem, kaj se zbira. »Vsako jutro pokličemo po terenu, da vidimo, kaj se potrebuje,« nam je povedala Aršič. »Preverimo, kaj se potrebuje, in jim to pošljemo. Koroška, Savinjska, potem tudi vse ostale lokacije, kjer pa je zdaj bolj poudarek na čiščenju,« je še dodala.

Po oceni Aršič se skozi skladišče dnevno premakne okoli 1000 škatel donacij podjetij in posameznikov, vsak dan na različne konce Slovenije odvozijo za vsaj 20 kombijev donacij. Ob takem obsegu materiala imajo vzpostavljen sistem sortiranja in označevanja. »To podrobno označbo naredimo mi, sortiramo, stehtamo, napišemo, kaj je v ustreznih škatlah,« je postopek obdelave donacij opisal Slavec. Nekatere škatle tehtajo, »ker gredo nekatere stvari preko zračnega mostu, kar pomeni, da gredo na helikopter. S tem olajšamo delo civilni zaščiti na terenu,« je pojasnila Aršič.

Potrebe po donacijah hrane in vode za prebivalce zaradi poplav odrezanih krajev se zmanjšujejo, saj se postopoma ponovno vzpostavlja dostop do njih.

Živila se zato trenutno namenjajo predvsem posredovalcem na terenu oziroma lokalnim gostiščem, ki jim kuhajo. Če katero od zbirnih mest sprejema hrano, mora ta biti že ob sprejemu sortirana v skladu z njihovimi navodili, v nepremočljivi embalaži in imeti veljaven rok uporabe.

Prednost ima nepokvarljiva hrana oziroma izdelki s čim daljšim rokom uporabe: namesto svežega kruha je primernejši toast ali prepečenec. Živil, ki rabijo hlajenje, ne sprejemajo, saj tudi če v zbirnem centru lahko zagotovijo ustrezne pogoje za shranjevanje, ni nujno, da jih lahko zagotovijo tudi na centrih za dostavo. Jogurti in podobni mlečni izdelki zato niso zaželeni, dobrodošlo pa je trajno mleko. Če donirate hrano, ki je denimo posebej namenjena osebam s celiakijo, jo označite kot brezglutensko in o tem obvestite zbirno mesto. V zbirnem mestu namreč hrano ločujejo glede na vsebnost glutena, laktoze in tako naprej.

Oblačila na tej točki še niso nujna in jih načeloma ne sprejemajo. Tudi za čevlje velja, da če niso delovni čevlji oziroma škornji, jih v tem trenutku še ne zbirajo.

Kaj pa se niti zdaj niti v prihodnosti ne bo zbiralo v zbirnih centrih?

»To je mogoče res pohištvo. Veliko ljudi je spraševalo za dostavo omar in takih zadev. Tega, prvič, ne zmoremo niti logistično niti ni ustrezno,« je zatrdil Slavec. Namesto doniranja pohištva v zbirne centre svetuje, da se jih podari preko za to namenjenih spletnih portalov. Podobno velja za večje produkte, kot so hladilniki in pralni stroji: pred doniranjem preverite, ali obstaja potreba po tem in ali ima posamezno zbirno mesto zmožnost skladiščenja večjih kosov opreme.

Aršič ocenjuje, da bodo v prihodnje aktualne potrebe po šolskih potrebščinah, vendar za donacije te vrste usmerja na organizacije, kot so Zveza prijateljev mladine, Karitas in Rdeči križ, ki bodo za te potrebe skrbele na dolgi rok. Zbirni centri za izredne potrebe namreč zbirajo materialne donacije, medtem ko bodo dolgoročnejše potrebe prevzele organizacije, ki zagotavljajo dolgoročno pomoč.

Kot so omenili v zbirnem centru, na terenu trenutno obstaja potreba po donacijah orodja. »Treba se je zavedati, da je voda s sabo odnesla orodje pri vseh hišah ali pa pri večini teh hiš. Dobili smo že kar precej donacij lopat, metel, mogoče bi zelo prav prišle še kakšne železne grablje. Pa samokolnice. Železne grablje pa samokolnice se mi zdi, da so taka priročna orodja, ki bi zdaj prišla prav, pa jih manjka, ker je potreba velika, lokalne trgovine pa teh zalog nimajo in je potem to kar izziv pridobiti,« pove Čretnik iz civilne zaščite Mozirje.

Na poplavljenih območjih bodo potrebovali dolgoročno pomoč

»Zdaj trenutno, tudi zaradi medijske pokritosti, interesa Evrope, ljudi na terenu, trenutno obstaja kolektiven duh, da gremo pomagat,« pove Kotnik z ADRE. Prevelike kapacitete pomoči pa lahko zelo okrnijo dinamiko na terenu, zato priporoča potrpežljivost, strpnost in mirnost vseh, ki odhajajo pomagat.

Na poplavljenem območju je treba najprej pokriti osnovne potrebe ljudi, kot so hrana, voda, higienski pripomočki, prihosocialna podpora in zdravstvena oskrba, pove Kotnik. Za tem pa postane pomembna denarna pomoč, ki se posameznikom razdeljuje preko humanitarnih organizacij, ob čemer se zaveda, da imajo nekateri okoli tega pomisleke. »Ljudje bodo lahko na tak način najbolj avtonomno, samostojno in dostojno poskrbeli za svoje potrebe v svojem domu,« poudari Kotnik.

Z Rdečega križa Slovenije so nam na naše novinarsko vprašanje odgovorili, da se bo v kratkem sestala komisija za razdeljevanje sredstev, ki bo od območnih združenj Rdečega križa pridobivala zahtevke za pomoč. Vloge za pomoč lahko prizadeti v poplavah izpolnijo na območnih združenjih, sekretarji enot pa jim bodo pri tem pomagali.

Za konec se vrnimo nazaj na teren, kjer se pripravljajo na delo v naslednjih dneh.

»Mi že imamo zagotovljenih dovolj prostovoljcev, tistih, ki smo jim potrdili, da jih lepo vabimo, vabilo zanje ostaja, za vse ostale pa predlagamo, da preverijo še pri ostalih občinah,« pove Čretnik iz civilne zaščite Mozirje. Dela je sicer tudi za tisoč dodatnih prostovoljcev, doda, vendar tako veliko ljudi ne more hkrati dostopiti na teren, zaplete se že pri parkirnih mestih. Delo v sodelovanju z že prijavljenimi prostovoljci načrtujejo še za vikend in ponedeljek, dan solidarnosti, v torek pa bodo počivali. »Mene žene samo še ta pozitiven odnos, solidarnost, naklonjenost vseh Slovencev, da nam pomagajo. Pa ne samo Slovencev, dobivali smo pomoč tudi iz tujine in je to res tak lep občutek. Moja želja je, da bi tak odnos med sabo ohranili tudi kasneje,« zaključi.

Vendar pa se potrebe po prostovoljni pomoči po koncu dneva solidarnosti ne bodo končale. Paulič iz gasilskega društva Mozirje zato dodaja, da se bo zaradi otežene dostopnosti in neprevoznih cest sanacija na nekaterih območjih višje po dolini sploh lahko začela šele kasneje, kar pomeni, da bodo tudi te potrebe po pomoči, po prostovoljcih aktualne še daljše obdobje.

Na terenu v zbirnem centru sta bili Hana Radilovič in Neja Berger, intervjuje z ostalimi sogovorniki je opravila Taja Topolovec.