V decembra lani končanem nadzoru nad hranjenjem profilov DNK posameznikov v bazi nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) je policija v kar 6001 primeru ugotovila pomanjkanje ustrezne dokumentacije. Tudi zaradi teh rezultatov nadzora, ki se je začel sredi lanskega leta po objavi člankov na Pod črto o pomanjkljivostih pri shranjevanju profilov DNK v policiji, je, kot kaže, z mesta direktorja NFL moral oditi Dorijan Keržan. Policija je nadzor nad delom NFL začela po lanskih objavah Pod črto o nepravilnostih pri hranjenju profilov DNK v policijskih bazah.

Spomnimo, pri Pod črto smo maja lani poročali o primeru posilstva, v katerem je policija s pomočjo DNK sledi na žrtvi najprej uspela odkriti storilca. Nato pa je zaradi napak pri hranjenju storilčevega profila DNK v policijski bazi postopek na sodišču padel. Storilec, ki naj bi posilstvo storil leta 2014, je bil tako marca 2018 oproščen vseh obtožb.

Policija je namreč storilca našla tako, da je DNK z žrtve primerjala s profili DNK, ki jih hrani v svojih bazah podatkov. Vendar pa morajo ti profili DNK v policijskih bazah vsebovati tudi dokumentacijo, zakaj se v bazi sploh nahajajo. Policija namreč DNK ne more vzeti vsakomur, temveč le določenim osumljencem kaznivih dejanj. Zakonodaja nato tudi določa, koliko časa se lahko takšni profili hranijo v policijskih bazah. Te omejitve so pomembne za zagotavljanje človekovih pravic posameznikov.

Policija mora tako za vsak profil DNK v svojih bazah hraniti dokumentacijo, ki dokazuje, da je bil profil DNK vzet zakonito in da je tudi hranjen v skladu z zakoni. To dokumentacijo pa je v primeru domnevnega storilca opisanega posilstva policija izgubila.

DNK je osumljencu posilstva policija vzela že leta 2001. Vendar pa zaradi pomanjkanja dokumentacije policija sodišču ni mogla povedati niti tega, v zvezi s katerim kaznivim dejanjem je osumljencu leta 2001 vzela DNK in nato shranila njegov profil v svojo bazo. Ker osumljenca sodišče na podlagi nezakonito pridobljenih oziroma hranjenih dokazov ne more obsoditi, je bil osumljenec kljub trdnemu dokazu proti njemu oproščen.

Nadzor kot kaže odnesel direktorja NFL

Policija je na podlagi poročanja Pod črto o tem primeru lani spomladi odredila nadzor nad shranjevanjem profilov DNK v bazah NFL. V nadzoru so ugotovili, da policijska baza vsebuje kar 6001 profilov DNK, za katere policija ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo o odvzemu in hrambi profila v policijskih bazah. Policija je zato vseh 6001 profilov že izbrisala iz svoje baze.

Kot so zapisali v odgovoru Pod črto, je policija zaradi ugotovljenih nepravilnosti uvedla tudi mesečni nadzor nad evidenco DNK preiskav. Pripravili pa so tudi organizacijske spremembe v NFL, s katerimi bodo zaposlili osebo, ki bo zadolžena izključno za nadzor nad zakonitostjo hrambe profilov DNK v evidenci.

Kot gre sklepati iz nekoliko nejasnih odgovorov mediju Pod črto, so zaradi ugotovljenih napak 21. januarja letos tudi zamenjali direktorja NFL Dorijana Keržana.

Iz policije so nam namreč 18. januarja najprej sporočili, da bodo zaradi ugotovitev nadzora preučili, kdo je odgovoren za neurejenost evidence profilov DNK v bazi NFL. Ko smo jih nato povprašali, kdaj bodo končali s preučevanjem te odgovornosti, pa so nam odgovorili: »Po prejetju vmesnega poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija [o hrambi profilov DNK] je generalna direktorica policije z 21. januarjem 2019 za začasno vodenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija pooblastila dosedanjega pomočnika direktorja Nacionalnega forenzičnega laboratorija.«

Na naše dodatno vprašanje, ali so Keržana zamenjali zaradi pomanjkljivosti pri hrambi profilov DNK, pa so nam odgovorili: »Kadrovska sprememba v vodstvu NFL je bila sprejeta zaradi boljše organizacije in povečanja učinkovitosti dela.«

NFL zdaj vodi vršilec dolžnosti direktorja Gorazd Pezdir.

Povzročamo spremembe na bolje – z vašo pomočjo. Podprite Pod črto v 2019!

Koliko postopkov bi lahko še padlo na sodišču?

Primer posilstva ni edini, ki je na sodišču na koncu padel zaradi napak pri shranjevanju profilov DNK v policijskih bazah. Zaradi teh napak je bil na vrhovnem sodišču oproščen tudi domnevni storilec napada z ročno bombo na kranjsko policijsko postajo leta 2009. Za čas, ki ga je zaradi napada že prebil v zaporu, je na koncu od države dobil celo 46.000 evrov odškodnine.

Podobno usodo je doživel postopek proti napadalcem na aktivista Mitjo Blažiča, aktivista za pravice istospolno usmerjenih. Trojica zamaskiranih osumljencev naj bi leta 2009 Blažiča pred Cafe Open v Ljubljani napadla z baklami in kamni. Napadalci so zaporno kazen že odslužili, saj jim je kazen zaradi napačne hrambe profilov DNK prav tako razveljavilo šele vrhovno sodišče.

Skrb vzbujajoče pa je, da, kot smo pri Pod črto poročali že lani, niti tožilstvo niti policija ne vesta, koliko kazenskih postopkov je zaradi nepravilne hrambe profilov DNK v policijskih bazah do zdaj že padlo na sodiščih.

Policijo smo vprašali, koliko predkazenskih ali kazenskih postopkov, v katerih so bili storilci identificirani s pomočjo omenjenih 6001 profilov DNK brez ustrezne dokumentacije, v tem trenutku še poteka. Tudi ti postopki bi lahko zaradi nezakonite hrambe profilov DNK na koncu na sodišču padli.

S policije so nam odgovorili le, da zaradi uveljavitve nove zakonodaje o delovanju policije in posledično drugačnega dela policije od leta 2017 ti profili niso bili uporabljeni v predkazenskih ali kazenskih postopkih.

Na vprašanje, v koliko postopkih, ki so se začeli pred 2017, bi lahko bili uporabljen profili DNK brez dokumentacije, pa so nam odgovorili le: »NFL je že pred leti uvedel različne kontrole, s katerimi se sproti preverja ustreznost posameznega podatka v evidenci preiskav DNK.«

A kot kaže v primeru oprostitve osumljenca posilstva, storjenega 2014, ki smo ga razkrili na Pod črto, te kontrole niso delovale.

Članki, ki smo jih na temo hranjenja profilov DNK lani objavili pri Pod črto:

• Nekaznovano posilstvo: primer padel zaradi napak policije pri hrambi DNK
• Policijske zagate z zbiranjem in hranjenjem profilov DNK
• Policija nezakonito hrani profile DNK posameznikov, ne pove pa, koliko
• Pod črto Podkast, epizoda 9: Policijske zagate z DNK