Pod črto priporoča: vročina, neonacisti in otroški dodatki za milijarderje

Pri Pod črto se bomo naslednji mesec posvečali novi podkast seriji, zbiranju podatkov za jesenske preiskave in poletnemu oddihu. Da vam vmes ne bo dolgčas, smo za vas pripravili naš poletni izbor vročih in vročinskih člankov, podkastov in filmov.

Čeprav se je poletje najprej nekoliko odmikalo, se je letošnji junij ponovno uvrstil med najtoplejše, odkar izvajajo meritve. To za večino pomeni iskanje sence, vode, klimatiziranega prostora ali sladoleda.

Na Pod črto pa smo začeli na takšne podatke gledati precej drugače, odkar smo pred tremi leti objavili serijo prispevkov o posledicah segrevanja mest in slabi pripravljenosti države na posledice vročine (naš podkast na to temo smo sicer posneli v kapi in rokavicah).

Že pri 24 stopinjah se začne namreč hitro zmanjševati naša delovna zmožnost. Pri temperaturah nad 26 stopinj se poslabša koncentracija in pojema fizična moč. Začnejo se pojavljati napake, utrujenost in izčrpanost, ki prinašajo več delovnih nezgod.

Ilustracija: Metod Blejec

V skladu s trenutnimi razmerami smo tokrat za vas poslušali in pogledali kar nekaj člankov, podkastov in dokumentarnih filmov, povezanih s segrevanjem in visokimi temperaturami.

Pri ameriškem podkastu Radiolab so se v epizodi Kleptoderms poglobili v delovanje in vzdrževanje telesne temperature. Med drugim so pokazali, da smo sesalci nekakšni »kradljivci toplote«, saj naša telesa porabijo veliko energije prav za segrevanje.

Naši življenjski procesi namreč optimalno potekajo v zelo ozkem temperaturnem območju, ki ga vzdržujemo na »zdravih« 36,5 stopinj Celzija. Kako smo določili prav to idealno vrednost? Tudi na to so odgovorili ustvarjalci Radiolaba.

Vzdrževanje naše optimalne temperature bo vse bolj zahtevno, prav tako naše preživetje na tem planetu, opozarja več ustvarjalcev dokumentarnih filmov.

Kako usodne so lahko že majhne spremembe temperature in življenjskega okolja, nam lahko pokažejo korale, ugotavljajo avtorji filma Chasing Coral (Netflix, 2017). Koralni grebeni namreč vse hitreje izginjajo, saj se je zaradi povišanja temperatur podrlo krhko ravnotežje v njihovem kompleksnem ekosistemu.

Višjih temperatur ne povzroča samo ogljikov dioksid, temveč se med toplogrednimi plini vse bolj krepi tudi vpliv metana, ki je bil ujet pod večnim ledom, opozarjajo v filmu Ice on Fire (HBO, 2019). Zaradi segrevanja pa se ledena obloga tali in metan se sprošča v ozračje.

Poleg ledenikov bi nas moralo skrbeti tudi siromašenje zemljine prsti, ki je zaradi intenzivnega kmetijstva in drugih dejavnikov izgubila velik del svoje zmožnosti shranjevanja toplogrednih plinov, ugotavljajo v filmu Kiss The Ground (Netflix, 2020).

Oba filma poleg opozoril ponujata tudi nekaj upanja, saj je mogoče toplogredne pline na različne načine tudi izčrpati iz ozračja in jih uskladiščiti – tako s tehnološkimi orodji kot s spremembami kmetijskih politik in obnavljanjem prsti.

Dokumentarni filmi o okolju se se pogosto prepletajo tudi s kritiko kapitalizma in njegovih anomalij, saj mitska nevidna roka trga še ni začela delovati v smeri, ki bi zadosti zmanjšala izpuste toplogrednih plinov. Prav tako tej nevidni roki nikakor ne uspe obdavčiti nekaterih najpremožnejših Zemljanov, so ugotovili pri ameriškem preiskovalnem mediju Pro Publica.

Njihovi novinarji so pridobili davčne napovedi več tisoč premožnih državljanov, ki so jih ti oddali v zadnjih petnajstih letih. V prvi analizi (The Secret IRS Files: Trove of Never-Before-Seen Records Reveal How the Wealthiest Avoid Income Tax) so analizirali davčne napovedi petindvajsetih najbogatejših Američanov, med katerimi so bili tudi Jeff Bezos, Elon Musk, Warren Buffet, Michael Bloomberg in George Soros.

Med drugim so ugotovili, da omenjeni milijarderji v povprečju plačujejo nižje davke kot njihovi zaposleni. To velja tako v primeru, da se jim poveča premoženje, kot tudi glede na prikazane prihodke. Pri tem uspešno izkoriščajo pravne možnosti, ki jih ponuja ameriški davčni sistem.

Med najbolj absurdnimi primeri so pri Pro Publici izpostavili ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa, ki je postal med koronakrizo najbogatejši Zemljan. Bezos je uspel v preteklosti nekajkrat prikazati zelo nizke prihodke ali celo izgube, zato so mu leta 2011 celo vrnili 4.000 dolarjev, ki jih je uveljavil kot otroške olajšave.

Nad ugotovitvami Pro Publice najbrž ne bi bil presenečen francoski ekonomist Thomas Piketty, ki je v knjigi Kapital v 21. stoletju (Mladinska knjiga, 2015) med drugim analiziral tudi neučinkovito pobiranje davkov med najbolj premožnimi in je zagovarjal večje obdavčenje najbogatejših.

Ker pa je njegova knjiga zelo obsežna in tudi zahtevna, si lahko za razumevanje sedanjega kapitalizma ogledate tudi bistveno dostopnejši dokumentarec z istim naslovom (Capital In The Twenty-First Century, 2019).

Pri Pro Publici so znova pokazali, kako pomembna je možnost pridobivanja in razkrivanja javnih pa tudi zaupnih podatkov. Zgodbo o davkih pa so objavili samo deset dni pred petdeseto obletnico pentagonskih dokumentov – odmevne afere, ki je imela velik vpliv na ameriško novinarstvo.

Fotografija: Lenart J. Kučić/Pod črto

V ameriškem podkastu Fresh Air so ob omenjeni obletnici objavili arhivske pogovore z glavnimi igralci omenjene afere. Prvi je bil Daniel Ellsberg, ki je kot nekdanji vojaški strateg korporacije RAND fotokopiral zaupne dokumente o vietnamski vojni in jih izročil novinarjem. Iz arhiva pa so uporabili tudi starejši pogovor s tedanjim in zdaj že pokojnim izvršnim urednikom Washington Posta Benom Bradleejem, ki je dokumente objavil.

Ellsberg je po objavi postal državni sovražnik in morda najpomembnejši ameriški »žvižgač«, pri katerem se je navdihoval tudi Edward Snowden.

Objava dokumentov je pokazala, da je vladna administracija načrtno zavajala ameriško javnost glede razlogov in (ne)uspehov ameriškega vojaškega posega. Hkrati je bila objava zaupnih dokumentov pomembna zmaga za ameriške časopise, brez katere se verjetno ne bi mogla zgoditi poznejša afera Watergate, ki so jo prav tako razkrili pri Postu.

Ta zgodba je med drugim upodobljena v filmu The Post (20th Century Fox, 2017), ki prikazuje dramatične dogodke pred objavo dokumentov. Lastniki in uredniki časopisa so namreč vedeli, da z objavo zgodbe tvegajo maščevanje ameriške vlade in uničenje časopisa. Toda tudi izguba verodostojnosti bi bila zanje v tistih časih enako nevarna.

Med objavo davčnih napovedi in obletnico Pentagonskih dokumentov pa je še ena zanimiva podrobnost. Sedanji lastnik Washington Posta je namreč tudi eden izmed milijarderjev, ki se po ugotovitvah Pro Publice uspešno izogibajo plačevanju davkov: Jeff Bezos.

In kaj smo si sodelavci Pod črto prihranili za poletni oddih?

Fotografija: Taja Topolovec/Pod črto

Naša nova sodelavka Nina upa, da ji bo končno uspelo pogledati televizijsko serijo The Expanse, ki si jo že nekaj let hrani za poletni oddih.

Med tem pa ogleduje dokumentarne in igrane filme o naravi dela, ki opisujejo zelo podobno stanje kapitalizma kot Pro Publica. Med njimi dokumentarec The American Factory (2019) o kitajskem podjetniku, ki je v Ohiu odprl tovarno v opuščenem obratu General Motorsa (2019) in v Ameriko prinesel precej drugačno delovno kulturo.

Ter dve socialni drami britanskega režiserja Kena Loacha, ki sta bila v preteklih letih zelo dobro sprejeti na ljubljanskem filmskem festivalu: Jaz, Daniel Blake (2016) in Medtem ko vas ni bilo (2019).

Taja se izobražuje v zvočnem podajanju kompleksnih novinarskih zgodb in je med drugim našla grafični roman Jessice Abel Out on The Wire – The storytelling secrets of the new masters of radio, v katerem spoznamo skrivnosti najbolj priljubljenih ameriških pripovednih radijskih programov in podkastov, med katerimi sta tudi This American Life in Radiolab.

Metoda poleg okoljskih dokumentarcev čakajo še dokumentarni filmi in podkasti o vzponu neonacizma. Komaj čaka nove epizode podkasta New York Timesa Day X, v katerem razkrivajo skrajno desničarske zarotnike v nemški policiji in vojski, ki so zasnovali načrt za prevzem oblasti.

V kratkem dokumentarcu so to zgodbo povzeli pri nemškem Deutsche Welle (DW Documentaries: The Right-Wing Extremists Plot to Overthrow the German Government, 2020).

Prav tako zaskrbljujoča je preiskava o izjemno organiziranih neonacistih v nemškem Chemnitzu The Neo-Nazis Next Door, ki ga pripravljajo pri Tortoise Media. Zelo podoben naslov (in temo) ima tudi podkast britanskega BBC The Nazi Next Door, le da se dogaja v Veliki Britaniji.

Zgodovina zanima tudi Anžeta, ki namerava med počitnicami preposlušati podkast Revolutions, kjer poglobljeno opisujejo okoliščine, v katerih so se odvile revolucije. Vzporednice z današnjim časom so namreč precejšnje.

Ana bo prebirala zbirko esejev Our Women on the Ground (2020), v kateri devetnajst novinark opisuje svoje delo v arabskem svetu.

Lenart upa, da bo uspel pogledati več kot deset ur gradiva, ki ga je v dokumentarni seriji Can’t Get You Out My Head (BBC, 2021) zbral britanski režiser Adam Curtis.

Vsi pa si bomo skoraj zagotovo še enkrat ogledali oskarjevski dokumentarni film My Octopus Teacher (Netflix, 2020), v katerem režiser v mrzli morski vodi išče izhod iz krize srednjih let, a se pri tem zaljubi v – hobotnico.

Čez poletje bomo pri Pod črto zbirali podatke za nove preiskave, ki jih bomo objavili jeseni. Prav tako pa že več mesecev za vas pripravljamo novo podkast serijo, ki na vaša ušesa prav tako prihaja letos jeseni.

Do takrat pa vam priporočamo sledeče:

Podkasti:

 

Filmi in serije:

 

Knjige in članki:

________

Priporočila uredništva je tokrat za rubriko Pod črto priporoča zbral in uredil Lenart J. Kučić. Za Pod črto preiskuje zlorabe medijskega lastništva in sovodi Pod črto podkast.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Pod črto priporoča #podkast #segrevanje mest #varstvo okolja

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Splošno

71 prispevkov

Zavrnitev financiranja nas ne bo ustavila: podprite izvedbo naših preiskav

Pri ministrstvu za kulturo so zavrnili sofinanciranje našega projekta. Odločili smo se, da ga bomo kljub temu izvedli v celoti.

Tema: O Pod Črto, Splošno
Sporočilo uredništva,

Zaposlimo preiskovalnega novinarja/novinarko

  Razpis je zaključen, kandidati in kandidatke so obveščeni o izidu. — Si zanesljiva oseba in imaš občutek za …

Tema: Splošno
Sporočilo uredništva,

2 komentarja

Bogdan Kranjc 30. 7. 2021, 17.18

Uprašanje za miljon evrov imamo prinas možnost dadobimo objektivni portal ali časopis kibi objektivno poročal o vseh dogotkih.Ker Dončičev imamo že preveč uspešen je samo eden kamniški je neslavno propadel dasega niti omeniti ne upate Požareporter je trenutno Pogačar in Roglič v enem po objektivnosti.

DD 10. 8. 2021, 15.38

Glede na pismenost sklepam da gre za pripadnika Noriškega kraljestva..

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno