Odkritelju ranljivosti sistema Tetra leto in tri mesece pogojne zaporne kazni

Dejanu Ornigu, ki je v času svojega študija opozoril na varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra, sodišče očita napad na informacijski sistem, ponarejanje listin in neupravičeno zvočno snemanje.

Članek je objavljen tudi v časniku Dnevnik

Dejan Ornig. Foto: Luka Cjuha, Dnevnik
Dejan Ornig. Foto: Luka Cjuha, Dnevnik

Dejanu Ornigu, ki je policijo v preteklih letih večkrat opozoril na varnostne ranljivosti komunikacijskega sistema Tetra, je ljubljanska okrajna sodnica Maja Šuštar na predlog tožilca Marka Godca s kaznovalnim nalogom 11. maja izrekla pogojno obsodbo leto dni in tri mesece zapora. Ornigu v zapor ne bo treba iti, če očitanih kaznivih dejanj ne bo ponovil v treh letih, je razvidno iz sodbe, ki nam jo je posredoval Ornigov zagovornik Janez Stušek.

Orniga sodba bremeni napada na informacijski sistem, ponarejanja listin in neupravičenega zvočnega snemanja. Ornigov zagovornik Stušek je za podcrto.si že napovedal pritožbo na kaznovalni nalog. V skladu z zakonom o kazenskem postopku se bo zato zoper Orniga začela sodna obravnava na ljubljanskem okrajnem sodišču. Kaznovalni nalog lahko namreč v primeru pogojnih kazni sodišče izda na predlog tožilstva, torej brez glavne obravnave. Obsojeni pa se lahko nanj pritoži, s čimer sproži dejansko sojenje na prvi stopnji.

Sistem Tetra poleg policije uporablja še vojaška policija, Slovenska obveščevalno-varnostna služba in nekateri ostali državni organi. Ornig je med letoma 2012 in 2014 z analizo Tetre ugotovil, da komunikacija vojaške policije v sistemu Tetra do začetka letošnjega leta ni bila šifrirana, čeprav so bili v vojski po njihovih pojasnilih prepričani, da komunikacija je šifrirana. Nešifrirana komunikacija je omogočala prisluškovanje vojaškim pogovorom, kar bi lahko resno ogrozilo varnost države. Šifriranje pogovorov policije pa je bilo izvedeno tako slabo, da je neznanemu napadalcu konec lanskega leta uspelo vdreti v sistem za komunikacijo policije in prisluškovati pogovorom policistov. Za ta napad je zdaj obsojen Ornig.

Ornig naj bi tako domnevno v sostorilstvu z osebo G. G., ki ji je sodišče namenilo tri mesece zapora pogojno z letom dni preizkusne dobe, februarja, marca in decembra 2014 večkrat vdrl oziroma poskušal vdreti v sistem Tetra. S tem naj bi tudi oviral delovanje radijskih postaj.

Med hišno preiskavo aprila lani so policisti Ornigu med drugim zasegli imitacijo policijske značke, zaradi česar ga sodba bremeni tudi ponarejanja listin. Ornig naj bi se glede na sodbo z imitacijo značke leta 2010 in 2014 večkrat lažno izdajal za policista.

Tretje kaznivo dejanje, neupravičeno zvočno snemanje, pa naj bi Ornig zagrešil febraurja 2014 s snemanjem pogovora svojih nekdanjih sodelavcev in nadrejenega, ko je še delal za varnostno službo G4S. Na med hišno preiskavo zaseženem trdem disku Orniga so namreč policisti našli prepise omenjenega pogovora, s katerimi je Ornig želel dokazati mobing. Kot smo na podcrto.si poročali oktobra lani, je iz prepisov pogovorov razvidno, da takratni sodelavci in nadrejeni Orniga zmerjajo s kletvicami in žalitvami, kot so »pederčina,« »idiot,« »čufter« in »proklet kreten«.

V tem delu sodba omenja tudi urednika podcrto.si Anžeta Voha Boštica in časnik Dnevnik. Ornig naj bi namreč kaznivo dejanje storil tudi s tem, ko je tretji osebi (Vohu Bošticu) omogočil seznanitev s prepisi domnevno nezakonito posnetega pogovora. Voh Boštic pa je nato izseke prepisov objavil v članku na spletni strani podcrto.si in v časniku Dnevnik. V sodbi je sicer priimek Voh Boštic zapisan narobe – kot Voh Bostič. Obenem sodba še navaja, da je Voh Boštic članek z vsebino prepisov pogovora objavil tudi v članku na spletnem portalu svet24.si, kar ne drži. To je razvidno tudi iz članka na portalu svet24.si z naslovom »Pederčina«, »idiot«, »čufter« in »proklet kreten«, saj je kot avtor članka navedena oseba SS in ne Anže Voh Boštic.

Untitled
Izsek iz sodbe zoper Dejana Orniga
Untitled2
Izsek članka na portalu svet24.si

V primeru kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja, ki se preganja na predlog, sta pisno dovoljenje oziroma predlog za pregon policiji dala tako Ornigov nekdanji nadrejeni kot njegov sodelavec, ki sta se znašla na posnetku. Vprašanje pa je, kdo je Ornigovega nekdanjega nadrejenega in sodelavca seznanil s posnetki. Te so, kot rečeno, policisti pridobili s hišno preiskavo in jih morajo zato do sodne preiskave varovati kot zaupne. Pooblastila, da bi posnetke posredovali tistim osebam, ki so bile posnete, nimajo.

Ornigov zagovornik Janez Stušek je zato v imenu Orniga že lani podal kazensko ovadbo zoper neznano osebo zaradi kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka in zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. V ovadbi je še zapisal: »Glede na to, da sta bila oba predloga za pregon sprejeta in zapisana v zapisnik s strani policista Bojana Jelena, se kot najverjetnejši storilec kaže ravno navedeni policist, še posebej zato, ker ravno navedeni policist vodi policijski del preiskave v primeru TETRA, v zvezi s katerim je tekla policijska preiskava in kjer so bili tudi zavarovani sporni posnetki.« Konec aprila so nam s specializiranega državnega tožilstva povedali, da končna tožilska odločitev glede pregona že nakazanega osumljenca še ni bila sprejeta.

Janeza Stuška smo zaprosili za komentar sodbe zoper Orniga. Kot nam je zapisal v odgovoru, lahko poda le »preliminarno oceno«, saj mora vso dokumentacijo, povezano s sodbo, še preučiti. Po njegovem mnenju pa je policija »naredila vse, česar po naši oceni ne bi smela storiti, in vse skupaj resnično spominja na začetek Kafkovskega Procesa z dodatkom ‘Kadija te tuži, kadija te sudi’ – policija kot oškodovanka je organ, ki hkrati preganja in zbira dokaze in piše procesne akte, na katerih se nadalje gradi proces«.

Po mnenju Stuška je še nenavadno, da se celo po lastni argumentaciji organov pregona preganja nekaj, kjer (kot zapišejo v sodbi) se je vse počelo iz vzroka, da bi se »neupravičeno odkrilo varnostne napake [v sistemu Tetra].«

»Torej, ker nekdo pove, da je cesar nag, je po logiki policije in očitno tudi tožilstva treba zapreti otroka, ki je to povedal,« je zapisal Stušek.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 4 komentarji



Več iz teme: Komunikacijska varnost

Kako varno je naše komuniciranje z drugimi prek spleta, telefona in ostalih komunikacijskih kanalov? Preverjamo varnost različnih oblik komunikacije.

36 prispevkov

Kdo je odgovoren za slabo informacijsko varnost na UKC Ljubljana

UKC Ljubljana je slabo zavaroval podatke o zdravstvenem stanju posameznikov. Pooblaščenec za informacijsko varnost v UKC Ljubljana je nekdanji direktor …

Tema: Komunikacijska varnost
Članek,

Zakaj FURS strankam priporoča uporabo varnostno ranljivih brskalnikov

Finančna uprava je v začetku marca razburila z nasvetom, naj uporabniki Mac in Linux operacijskih sistemov prenehajo posodabljati brskalnik Firefox.

Tema: Komunikacijska varnost
Članek,

4 komentarji

gost 21. 5. 2016, 10.33

Nepredstavljivo je kako policija lahko ugotovi kakršnenkoli prekršek s svojo navzočnostjo, če upoštevamo izjavo sodišča, da poslušajo pogovor, ki ni namenjen njim. Obsojeni je moral žaljivke snemati, za morebiten dokaz, policiji se pa vse verjame na besedo.

Jan 21. 5. 2016, 19.49

Mislim, namesto, da bi država vzpodbujala državljane k takšnim ugotovitvam, raje arest. zdaj je izdajalec postal ali kaj? groza, kje živimo.

Andres 21. 5. 2016, 20.14

Naj mi dajo rajsi nagrado.

Stanko 24. 5. 2016, 19.18

Mene fascinira koliko napak je v tako kratkem besedilu izseka iz sodbe. Tri spletne strani so navedene na tri različne načine:
- htpp//podcrto.si kar je seveda napačno, ker je pravilno http://podcrto.si
- htpp/svet24.si očitno se je še ena poševnica zgubila od prejšnjega naslova
- www.dnevnik.si očitno se je zgubila še ostala predpona
Zakaj se uporabljajo trije stili citiranja spletnih strani? Najbolje bi bilo, da bi se ta htpp (dejansko bi moral biti http) opustil.

Niso preverili dejanskega imena in priimka novinarja Boštic/Bostič.

In "isti novinar" objavil članek v svet24.si, kar ne drži.

Kot da bi šlo za tekmovanje, koliko netočnosti lahko zapišeš v enem odstavku.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno