Nove ocene gibanja okužb s koronavirusom

V zadnjih dneh se število vseh hospitaliziranih povečuje za osem odstotkov na dan. Rast okužb je torej precej počasnejša, kot je bila v Italiji.

Ilustracija: Metod Blejec

Prejšnji teden smo pri Pod črto ocenili, da se širjenje okužb z novim koronavirusom (SARS-CoV-2) v Sloveniji širi počasneje kot v Italiji. To oceno smo naredili na podlagi števila pozitivnih testov za okužbo z virusom. Zaradi nejasne metodologije testiranja in dejstva, da smo bili še v začetni fazi epidemije, smo opozorili, da se lahko pri naši oceni tudi motimo.

Ta teden že imamo na voljo boljše podatke – podatke o hospitalizaciji obolelih s covid-19. Iz podatkov o hospitalizacijah se da dokaj dobro sklepati na število okužb pred desetimi dnevi. Ti podatki so namreč metodološko bolj zanesljivi od podatkov o pozitivnih testih na okužbo s koronavirusom. Na podlagi trenda gibanja hospitalizacij v zadnjih desetih dneh pa se da sklepati na hitrost širjenja epidemije. Seveda pa je treba tudi tu opozoriti, da so te ocene približne in da se lahko dejansko stanje zaradi nepredvidljive narave širjenja virusa hitro spremeni.

Na podlagi podatkov iz COVID-19 Sledilnika je razvidno, da je bilo od začetka epidemije do včeraj v slovenskih bolnišnicah zaradi okužbe s koronavirusom skupno hospitaliziranih 173 bolnikov. Iz različnih študij vemo, da je zaradi okužbe hospitaliziranih med 10 in 20 odstotkov bolnikov s simptomi bolezni covid-19.

Na podlagi podatkov o razmerju med vsemi hospitaliziranimi in bolniki na intenzivni negi sklepamo, da v Sloveniji hospitaliziramo okoli 20 odstotkov bolnikov s simptomi bolezni covid-19. Teh 173 hospitaliziranih bolnikov pomeni torej 865 dejanskih bolnikov s simptomi covid-19. Na podlagi znanstvenih dognanj pa okoli tretjina okuženih ne zboli za boleznijo covid-19. Vseh okuženih z novim koronavirusom je torej po tem preračunu 1298.

A ta številka je ocena števila tistih, ki so se s koronavirusom okužili do 20. marca. Po zadnjih podatkih se namreč simptomi bolezni razvijejo povprečno v petih dneh po okužbi, poslabšajo pa se v povprečju še pet dni po prvih znakih bolezni covid-19. Od okužbe do sprejema v bolnišnico posameznega bolnika preteče torej v povprečju deset dni.

Kakšno je torej stanje na današnji dan? To lahko ocenimo na podlagi podatkov o širjenju epidemije v zadnjih desetih dneh. Število hospitaliziranih je v zadnjih dneh raslo s faktorjem 1,0815. To pomeni, da se je v zadnjih desetih dnevih v povprečju skupno število hospitaliziranih vsak dan povečalo za 8,15 odstotka glede na prejšnji dan. Če predpostavimo, da se je epidemija med 20. marcem in včeraj širila z enako hitrostjo, dobimo oceno, da se je do včerajšnjega dne z novim koronavirusom skupno okužilo 2842 prebivalcev Slovenije.

Legenda (črte od zgoraj navzdol): 1. kumulativno število hospitaliziranih; 2. število hospitaliziranih v posameznem dnevu; 3. število bolnikov na intenzivni negi; 4. skupno število umrlih. Vir: COVID-19 Sledilnik

Kot rečeno, je ta številka le ocena. Ni namreč nujno, da se je število okužb tudi v zadnjih desetih dneh širilo z enako hitrostjo kot prej. Če so bili ukrepi za omejevanje okužb v Sloveniji zelo učinkoviti, je lahko hitrost širjenja okužb še nižja. V nasprotnem primeru pa je lahko hitrost širjenja okužb in tudi skupno število okuženih tudi višje.

Prav tako je možno, da so pred desetimi dnevi v bolnišnico sprejeli večji odstotek obolelih kot trenutno. Zaradi tega bi lahko bila naša ocena okuženih nekoliko podcenjena.

Podatki o številu okuženih in širjenju okužb kljub temu še kar kažejo na precej počasnejše širjenje epidemije kot na primer v sosednji Italiji. Kot smo pisali pred tednom dni, lahko na podlagi smrti v Italiji ob izbruhu epidemije sklepamo, da se je število okuženih z novim koronavirusom v naši zahodni sosedi vsak dan povečalo za vsaj trideset odstotkov glede na prejšnji dan.

Slovenija zaenkrat ne gre po poti Italije in naš zdravstveni sistem (še) ni preobremenjen z bolniki. S preteklimi ukrepi smo pridobili čas za premišljeno pripravo novih ukrepov. Število novih okužb moramo zmanjšati za toliko, da bo vsak okuženi posameznik okužbo prenesel na manj kot eno dodatno osebo. S tem bi bilo število novo okuženih v posameznem dnevu vsak dan nižje, kar pomeni postopno zaustavitev epidemije.

O tem, kako je to mogoče storiti in ali odgovorni v državi sprejemajo pravilne ukrepe, bomo pisali v prihodnjih dneh.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Koronavirus

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Koronavirus

Analiza stanja in ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom (SARS-CoV-2).

14 prispevkov

Covid raziskava: občutno znižanje ocene okuženosti v Sloveniji

Po prvotnih ocenah se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo med 40.000 in 80.000 prebivalcev Slovenije, po reviziji …

Tema: Koronavirus
Članek,

Poročilo o raziskavi okuženosti s koronavirusom bo javno v prihodnjih dneh

Ljubljansko medicinsko fakulteto smo vprašali, kdaj bodo objavili podrobnosti o raziskavi okuženosti z novim koronavirusom v Sloveniji. Obljubili so nam, …

Tema: Koronavirus
Članek,

3 komentarji

Nemi Opazovalec 31. 3. 2020, 14.55

"Na podlagi podatkov o razmerju med vsemi hospitaliziranimi in bolniki na intenzivni negi sklepamo, da v Sloveniji hospitaliziramo okoli 20 odstotkov bolnikov s simptomi bolezni Covid-19."

Kaj je podlaga za tak sklep?

V tabeli 1 na str. 5 so zapisani ti deleži:
- delež simptomatskih, ki potrebuje bolnišnično oskrbo,
- delež sprejetih v bolnišnico, ki potrebujejo intenzivno nego,
- delež okuženih, ki umrejo.

https://www.imperial.ac.uk/media/imperial-college/medicine/sph/ide/gida-fellowships/Imperial-College-COVID19-NPI-modelling-16-03-2020.pdf?fbclid=IwAR3cBeGiyWOuHjjaKPQadZ7cFnf6rJqrfb-woyT1KcoxUiUzz49Y4i_sYgc

Ocene o deležu simptomatskih med okuženimi se razlikujejo, večinoma so med 40 in 70%.

Trenutne številke v naših bolnišnicah z upoštevanjem deležev v zgoraj navedenem članku ustrezajo 2.000 obolelim oz. 5.000 okuženim pred 10 dnevi (če zboli 40% okuženih). Če zboli 60% okuženih, je bilo bolnih 1.500, okuženih pa manj kot 3.000.

Naraščanje števila hospitaliziranih ni pokazatelj hitrosti širjenja okužbe, ker se je spreminjal prag za sprejem v bolnišnico:
"Na začetku smo dejansko sprejeli vse pozitivne bolnike, ker smo tudi mi potrebovali izkušnje o tem, kako se virus obnaša, kako poteka klinična slika, pri katerih osebah se stanje lahko poslabša, kakšni so izvidi. Seveda si tega že po enem tednu nismo mogli več privoščiti. Zdaj sprejemamo osebe, ki so ogrožene, ki ob sprejemu potrebujejo kisik ali pa dodatno nego oziroma opazovanje. Kako hudo so ljudje bolni ob sprejemu se je v 14 dneh zelo obrnilo."
https://www.facebook.com/ukcljubljana/posts/204557957636028

Če bi bil sprejemni prag ves čas enak, bi število hospitaliziranih in število pacientov na intenzivni negi (temu ne pozabite prišteti umrlih in ozdravljenih) naraščala z enako stopnjo, tako pa slednje narašča hitreje - vedno večji delež jih potrebuje intenzivno nego.
Graf Širjenje COVID-19 v Sloveniji", vklopite "Hospitalizirani-skupaj" in "V intenzivni enoti" ter nastavite logaritemsko skalo Y osi.
https://covid-19.sledilnik.org/#/stats

Na kakšen način se je spremenila hitrost širjenja okužbe?
Še vedno se virus prenaša znotraj družin, gospodinjstev. Če je bil v družini pred karanteno okužen eden, je zdaj že cela družina (torej bi 1 okužil v povprečju več kot 2 osebi), razen najbolj ranljivih skupin, na katere posebej pazimo.

Še vedno se nek del ljudi giblje po državi in opravlja svoje delo.
Še vedno se virus širi znotraj domov za ostarele. Verjetno učinek karantene ne more biti takojšen in dokončen, šele ko se bo virus povsem razširil znotraj vsake izolirane celice in ga bodo okuženi premagali, se bo to širjenje na mikro ravni ustavilo, prenosa med celicami pa zaradi ukrepov, sprejetih v zadnjih dneh, praktično ne bo več.

Alenka Sottler 1. 4. 2020, 11.20

Zanima me, kako bi POd Črto odgovoril na vprašanjattps://off-guardian.org/2020/03/31/open-letter-from-prof-sucharit-bhakdi-to-chancellor-merkel/?fbclid=IwAR2cZ_-b8AoJaYDTDaKca78xKSno4Q6fKyz-eM7YczEhYR5mcqr_wcvlJDk
Če bi upoštevali njegova priporočila, kašni bi bili potem rezultati?

janko hočevar 10. 11. 2021, 15.00

Več kot katastrofa, saj zdravniki v 98% primerov ali pa še več, ne odgovarjajo za slabo zdravljenje in posledične smrti pacientov. Imam tako slabo zdravnico, da je škoda besed. Dela pa v enoti Vič - Rudnik in ni edina, ki je slaba.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno