Osnutek novega zakona o Slovensko varnostno-obveščevalni agenciji (ZSova), ki smo ga na podcrto.si pridobili od anonimnega vira, precej širi pristojnosti delovanja naše obveščevalne agencije. Sova bi pridobila določene protiobveščevalne pristojnosti, torej lovljenje vohunov tujih tajnih služb v Sloveniji, in pristojnosti preiskovanja slovenskih državljanov. Konkretno bi agenti Sove v Sloveniji pri slovenskih državljanih lahko izvajali tudi tajne hišne preiskave, v domove nameščali snemalno opremo, vdirali v računalnike posameznikov in za pridobitev telefonskih številk uporabljali lovilce IMSI. Dejstvo, da je na primer pri slovenskemu državljanu Sova opravila tajno hišno preiskavo, pa bi lahko glede na določbe novega ZSova ostalo tajno. Tajne bi bile tudi sodne odredbe za takšne preiskave in celo imena sodnikov, ki odločajo o odredbah.

Nov ZSova, ki nastaja pod vodstvom vladnega državnega sekretarja Erika Kopača, bi v eni agenciji združil obveščevalno delo v tujini in (proti)obveščevalno delo v Sloveniji. To pa predstavlja tveganja. Sovino delovanje v tujini zaradi narave obveščevalnega dela pogosto krši zakone držav, v katerih Sova pridobiva podatke. Protiobveščevalno delo pa ne sme kršiti zakonov domače države, v kateri operira protiobveščevalna služba. Zato je bila do zdaj za protiobveščevalno delo v Sloveniji pristojna policija, ki je morala preiskave izvajati v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Policija tako na primer ne more izvajati tajnih hišnih preiskav. Osumljence kaznivih dejanj pa mora po končanem postopku obvestiti, da jih je preiskovala.

Zaradi konflikta med nujo kršenja tujih zakonov med delovanjem neke obveščevalne agencije v tujini in nujo spoštovanja domačih zakonov doma imajo države praviloma ločene obveščevalne in protiobveščevalne službe. V ZDA na primer obveščevalno dejavnost države vodi CIA, za protiobveščevalno dejavnost pa je pristojna zvezna policija FBI. V Nemčiji obveščevalno dejavnost opravlja BND, protiobveščevalno pa Zvezni urad za zaščito Ustave. Združitev obeh dejavnosti pod eno streho pa predstavlja tveganje, da bi se nezakonito pridobljeni dokazi doma ali v tujini proti slovenskim državljanom nato uporabljali pred sodiščem.

Na urad vlade za komuniciranje (UKOM) in pravosodno ministrstvo, ki je pristojno za ZSova, smo poslali več natančnih vprašanj glede posameznih določil predloga zakona. Niti UKOM niti ministrstvo konkretnih določb predloga zakona nista želela komentirati.

Širjenje pristojnosti na delovanje v Sloveniji

Drugi člen novega predloga ZSova, ki nosi datum 20. april 2017, širi delovanje Sove na slovenske državljane. Po trenutnem zakonu lahko Sova preiskuje le »informacije iz tujine ali v povezavi s tujino, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države,« oziroma o organizacijah iz tujine, ki bi lahko ogrozile varnost države. Po novem pa bi lahko Sova zbirala informacije tudi o organizacijah, skupinah in osebah v Sloveniji, ki naj bi pozivale k nestrpnosti ali nasilju, ogrožale nacionalno varnost  ali strateške interese Slovenije.

Nov zakon Sovi daje nenavadno politično komponento. Po četrtem členu predloga ZSova bi direktor agencije imel »enaka pooblastila in odgovornost kot ministri glede vodenja ministrstva«. UKOM in pravosodno ministrstvo smo vprašali, ali to pomeni, da bo direktor Sove sodeloval na sejah vlade ter skupaj z ostalimi ministri glasoval o aktih izvršne oblasti in predlogih zakonov, ki jih vlada pošlje v parlament. Vprašali smo tudi, ali bo tako kot ostale ministre tudi direktorja Sove po novem moral podpreti državni zbor ali pa ga bo tako kot zdaj neposredno imenovala vlada. Povprašali smo še, zakaj je potrebno takšno širjenje pooblastil direktorja Sove. Odgovorov nismo dobili.

Odvetniki obdolženih bi dobili »povzetke« ugotovitev

Predlog ZSova v osmem členu vsebuje tudi novo določilo, na kakšen način mora Sova pristojnim državnim inštitucijam posredovati podatke o morebitnih kaznivih dejanjih posameznikov. Če je Sova pri svojem delu naletela na informacije, da slovenski državljan izvršuje kazniva dejanja, je morala o tem obvestiti policijo in tožilstvo. Nov predlog zakona pa določa, da lahko v tem primeru Sova »posreduje informacije ali podatke na tak način, da je omogočena njihova nadaljnja uporaba v predkazenskem ali kazenskem postopku ali pa navede, kakšni povzetki gradiva so za te namene možni […]«

Kot gre sklepati iz te navedbe, bi odvetniki obdolženih tako dobili le »povzetke ugotovitev« o domnevnem kršenju zakonov obdolžencev, ne pa tudi podatkov, kako je Sova do informacij o domnevnih kaznivih dejanjih sploh prišla. Odvetniki tako ne bi mogli preveriti, ali je Sova podatke pridobila zakonito. Na podcrto.si smo lani že poročali o sumu, da je Sova v enem izmed primerov preprodaje drog do podatkov o kaznivem dejanju prišla z nezakonitim prisluškovanjem slovenskemu državljanu.

Avtomatski dostop do osebnih podatkov Slovencev

Nov ZSova bi agenciji tudi olajšal dostop do osebnih podatkov Slovencev. Zakon trenutno določa, da morajo različne državne inštitucije Sovi osebne podatke državljanov poslati na podlagi »obrazložene pisne zahteve direktorja« Sove. Po novem pa bi lahko direktor Sove z drugim državnih organom sklenil dogovor za neposreden dostop do zbirk osebnih podatkov Slovencev. Sova bi do podatkov dostopala kar prek neposrednega elektronskega vmesnika. Tako bi lahko agencija na primer pridobila avtomatski dostop do centralnega registra prebivalstva, ki vsebuje EMŠO, naslove in ostale osebne podatke prebivalcev Slovenije.

Nove operativne možnosti Sove

Predlog novega ZSova močno širi pooblastila Sove. Po trenutnem zakonu lahko Sova le spremlja mednarodni sistem zvez, torej prisluškuje telefonskim pogovorom v tujini ali prestreza spletno komunikacijo tujcev, vrši tajni odkup dokumentov ali predmetov ter tajno opazuje in sledi osebam na javnih površinah. Po novem pa bi lahko agenti Sove tudi v Sloveniji ustanavljali lažne pravne osebe za svojo aktivnost, preiskovali stanovanja, poslovne prostore in vozila slovenskih državljanov, prestrezali in odpirali pisma, vdirali  v računalnike posameznikov, prestrezali elektronske komunikacije v Sloveniji in uporabljali tako imenovane lovilce IMSI za pridobivanje telefonskih številk posameznikov.

Sova bi lahko aktivnosti v Sloveniji izvajala na podlagi odredbe predsednika vrhovnega sodišča ali »pristojnega sodnika« vrhovnega sodišča, ki bi ga določil predsednik sodišča. Identiteta teh sodnikov bi bila za javnost tajna.

Prestrezanje internetnega prometa

Kot gre sklepati iz določil predloga novega ZSova, bi Sova po novem lahko na podlagi odredbe sodišča prestrezala internetno komunikacijo slovenskih državljanov s tujino. Trenutni ZSova določa, da lahko Sova prestreza in snema internetno komunikacijo le med dvema ali več uporabniki, če se nihče izmed njih ne nahaja v Sloveniji. Predlog 21. a člena novega zakona pa določa, da lahko Sova promet prestreza tudi, če se vsaj en »določljiv telekomunikacijski identifikator« nahaja v tujini. Ni več torej pomembno, kje se dejansko nahajajo posamezne osebe. Pomembno je le, da na primer komunicirajo prek strežnikov, ki se nahajajo izven Slovenije.

Sova bi lahko tako spremljala veliko večino internetnih aktivnosti slovenskih državljanov. Na primer, strežniki tujih ponudnikov elektronske pošte, kot je Gmail, ali pa socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, se nahajajo izven Slovenije. Tako bi Sova prestrezala elektronsko pošto slovenskih uporabnikov tujih ponudnikov elektronske pošte oziroma promet s socialnimi omrežji ter brskanje po vseh ostalih spletnih straneh, ki imajo strežnike v tujini.

Sova nova pooblastila pridobiva tudi pri spremljanju komunikacij med posamezniki na ozemlju Slovenije. Do zdaj je lahko Sova v Sloveniji spremljala le »tajne« aktivnosti, torej aktivnosti tujih tajnih služb v Sloveniji, ki bi ogrozili obstoj države ali njene strateške interese. Spremljala je lahko tudi »tajne« aktivnosti v povezavi s terorizmom.

V novem predlogu zakona pa so oznako »tajne« umaknili iz zakona. To bi lahko pomenilo, da bo Sova po novem lahko spremljala tudi aktivnosti organizacij na ozemlju Slovenije, ki niso tuje tajne službe.

Trenutno veljavni zakon natančno določa, v katerih primerih lahko Sova spremlja komunikacijo posameznikov v Sloveniji. Nov zakon pa določa, da lahko Sova to izvaja tudi v primeru »drugih podobnih aktivnosti,« ki predstavljajo tveganje za varnost države. To določilo daje Sovi možnost interpretacije, kdaj lahko prestreza komunikacijo slovenskih državljanov.

ZSova bi Sovi po novem omogočil nameščanje tako imenovanih trojancev na računalnike slovenskih državljanov. Trojanci so zlonamerna programska oprema, ki jo napadalec namesti na računalnik tarče. S trojancem lahko nato pridobi podatke iz računalnika ali celo prevzame nadzor nad njim. Za spremljanje komunikacije slovenskih državljanov bi glede na predlog zakona Sova potrebovala odredbo sodišča. Trenutno v Sloveniji trojancev ne sme uporabljati noben državni organ.

Tajne hišne preiskave in sledenje

Nov predlog ZSova bi uslužbencem agencije omogočil tudi tajno sledenje slovenskim državljanom v zasebnih prostorih in tako imenovane tajne preiskave. V okviru tajnih preiskav bi lahko agenti Sove preiskali zasebne prostore, objekte, zabojnike, vozila in plovila Slovencev. Sledenje in preiskave na zasebnih mestih bi moral odobriti sodnik.

Trenutno lahko hišne preiskave v Sloveniji izvaja le policija. O preiskavi mora biti osumljeni obveščen in ji lahko prisostvuje. Policija mora zagotoviti tudi dve priči. Te procesne varovalke poskrbijo, da je preiskava opravljena v skladu z zakonom, da policisti preiskujejo le tiste dele objekta, ki jim ga dovoljuje odredba sodišča, in da na primer ne podtikajo lažnih dokazov. V primeru tajnih Sovinih preiskav pa ni jasno, kako se bo zagotovilo zakonito delovanje agentov.

Sova bi lahko iz zasebnega prostora tudi tajno »za omejen čas odstranila predmet«, ga preiskala in nato vrnila v prostor. Sova bi lahko na tak način na primer odtujila in preiskala računalnik posameznika. Tajne hišne preiskave bi lahko Sova izvedla v roku 30 dni od izdaje odredbe, objekte pa bi lahko preiskovala do tri dni zapored.

Sova bi lahko v prostorih slovenskih državljanov po novem predlogu ZSova tudi nameščala opremo za »izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov«. Zakon te posebne opreme ne definira, verjetno pa gre za nameščanje mikrofonov ali celo kamer v stanovanja posameznikov.

V skladu s predlogom zakona Sovi posameznikov niti po končanju akcije ne bi bilo treba obvestiti, da so jim tajno sledili, jim preiskali stanovanje ali v njem namestili opremo za snemanje.

Lovilci IMSI

V 24. e členu pa se Sovi omogoča uporaba tako imenovanih lovilcev IMSI. Lovilec IMSI je naprava, ki simulira bazno postajo v mobilnem omrežju (GSM). Aparati GSM se povežejo z lovilcem namesto z resnično bazno postajo. Delavci Sove bi lahko številko GSM posameznika pridobili tako, da bi mu z lovilcem IMSI sledili in s tem ugotovili, kateri mobilni telefon ostaja vseskozi povezan z lovilcem.

Zaradi svojega delovanja predstavlja lovilec IMSI tudi hud poseg v zasebnost državljanov. Lovilec namreč ne »ujame« le mobilnika osumljenca, temveč tudi mobilnike vseh ostalih posameznikov, ki se v nekem trenutku nahajajo na območju okoli lovilca IMSI. Tako bi Sova dobila podatke, kje se v nekem trenutku nahaja množica posameznikov. To pa odpira možnost zlorab pri nadzoru nad državljani. Uporaba lovilcev IMSI v Sloveniji še do danes zakonsko ni dovoljena.

Prirejena identiteta za tuje agente

Med bolj nenavadnimi določbami je 25. člen novega predloga ZSova, ki agenciji omogoča podelitev prirejene identitete za agente tujih tajnih služb, ki s Sovo sodelujejo v skupnih akcijah. Trenutno veljavni zakon takšne možnosti ne vsebuje. Pripravljavci zakona nam niso odgovorili, zakaj je potrebno, da bi lahko prirejeno slovensko identiteto pridobili tudi agenti tujih tajnih služb pri nas.

Pripravljavci zakona molčijo

Na podcrto.si smo se z natančnimi vprašanji glede vseh členov predloga ZSova, ki dodatno posegajo v zasebnost posameznika, obrnili na vlado in pravosodno ministrstvo. Zanimalo nas je tudi, čemu je potrebno širjenje pristojnosti Sove in kako bodo preprečili tveganja nezakonitega delovanja Sove na slovenskih tleh.

Z urada vlade za komuniciranje so nam odgovorili le: »Zakon o SOVA (ZSOVA) je v pripravi. Namen zakona je prilagoditev delovanja varnostno-obveščevalnih služb v novih varnostnih okoliščinah. Zakon je v procesu priprave, v katerem se razpravlja o različnih pogledih in pristopih. V tem trenutku gre za delovno gradivo, zato o končnih rešitvah še ni mogoče sklepati.«

Na ministrstvo za pravosodje pa so nam v uradnem odgovoru povedali, da pisanje novega ZSova koordinira državni sekretar v vladi Erik Kopač. Zapisali so še: »ZSOVA, ki ni bil spremenjen že več kot desetletje, je vsekakor treba posodobiti – tako glede razvoja varnostnih groženj, tehnologije, pa tudi prava (npr. judikatura Evropskega sodišča za človekove pravice). V tem trenutku ni mogoče govoriti o nobeni dokončni rešitvi ali medresorsko usklajenem predlogu spremembe zakona; kakršnakoli na koncu bo, bo seveda v ustavno začrtanih okvirjih. Pred tem pa bo morala biti skladno z zakonodajnim postopkom opravljena širša strokovna, medresorska in javna razprava.«

Pozneje so nam z ministrstva poslali še kopijo odgovora, ki smo ga dobili od UKOM. Zapisali so da je ta odgovor »usklajen z vsemi deležniki v tem projektu«.

Anonimni vir nam je posredoval tudi imena oseb, ki sodelujejo v skupini za pripravo novega ZSova. V skupini naj bi sodelovalo več predstavnikov Sove in Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo. Pri UKOM smo želeli preveriti, ali ta informacija drži. Odgovorili so nam, da je identiteta uslužbencev Sove in OVS tajna.

Za komentar novega osnutka ZSova smo zaprosili tudi informacijskega pooblaščenca. Odgovorili so nam, da »v tej fazi ne bi dajali komentarjev, vsekakor pa jih bomo, ko bo predlog v uradnem postopku«.

Dokument:

Zakon o Sovi