Močni indici, da je Sova nezakonito prisluškovala slovenskemu državljanu

Sova je po naših podatkih prisluškovala slovenskemu državljanu, ki je zaradi prisluhov zdaj obtožen preprodaje petih gramov kokaina. A tožilec ni v sodnem postopku predložil nikakršne pravne podlage za izvedbo teh prisluhov.

Foto: Chris Campbell/Flickr
Foto: Chris Campbell/Flickr

Na okrožnem sodišču v Kopru poteka kazenski postopek, ki do danes ni pritegnil zanimanja javnosti. Na prvi pogled upravičeno. Sodijo namreč »majhni ribi« – obtoženemu G. S., ki ga tožilstvo preganja zaradi domnevnega prekupčevanja z mamili. Po naših informacijah naj bi ga policisti ujeli pri preprodaji okoli pet gramov kokaina.

A primer je vreden precejšnje pozornosti. Kaže namreč na morebitno nezakonito delovanje naše tajne službe, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), ki je, sodeč po pridobljenih dokumentih in izjavah virov, brez ustreznih dovoljenj prisluškovala slovenskemu državljanu. Nezakonito prisluškovanje se je Sovi potihoma očitalo že večkrat – a vse do primera G. S. brez dokazov.

Iz sklepov o izločitvi dokazov okrožnega in višjega sodišča v Kopru v tem primeru, ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, je moč sklepati na sledeč potek zgodbe. Sova je poleti 2012 policijo obvestila o možnem »obračunu« z nekim »znanim poslovnežem«. Tajna služba naj bi nekako dobila informacijo o pretepu v portoroškem lokalu Alaya, v katerega naj bi bil vpleten omenjeni poslovnež. G. S. pa naj bi se skupaj s pajdaši za ta pretep omenjenemu poslovnežu želel maščevati tako, da bi ga umoril.

Sova je te informacije predala policiji in na njihovi podlagi je nato policija dobila odredbo koprskega tožilstva in okrožnega sodišča za prikrite preiskovalne ukrepe zoper G. S. (tajno opazovanje in prisluškovanje obdolženemu). Na podlagi podatkov iz teh aktivnosti pa je policija prišla do dokazov zoper G. S. in ga nato s temi dokazi obtožila prekupčevanja z mamili.

Neznanka pa ostaja, kako je Sova prišla do podatkov o pretepu v lokalu Alaya in informacij, da naj bi G. S. in pajdaši pripravljali umor poslovneža. Tožilec, ki preganja G. S., namreč sodišču ni pojasnil, na kateri pravni podlagi je Sova pridobila podatke o domnevnem načrtovanju umora. Do obračuna s poslovnežem sicer nikoli ni prišlo. Iz več zanesljivih virov blizu sodišča pa smo izvedeli, da v sodnem spisu v zadevi G. S. (ki do pravnomočnosti postopka ni javen) piše, da je Sova tako tajno opazovala G. S. kot tudi prisluškovala njegovi telefonski številki. G. S. je slovenski državljan in tudi telefonska številka, ki ji je Sova prisluškovala, je po navedbah vira slovenska.

Po 37. členu ustave morajo državni organi, vključno s Sovo, za tajno prisluškovanje slovenskim državljanom pridobiti odredbo sodišča. Zakon o Sovi (ZSOVA) je za našo tajno agencijo še strožji. Slovenskim državljanom oziroma slovenskim telefonskim priključkom lahko prisluškuje le, »če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države«. Prisluškovanje lahko Sovi dovoli le predsednik vrhovnega sodišča. Stroge omejitve delovanja tajne službe so logične – v nasprotnem primeru bi namreč te službe lahko zlorabljale svoje delovanje, tako kot so to počele in še počnejo v nedemokratičnih, diktatorskih in totalitarnih režimih po svetu.

Tožilstvo v zadevi proti G. S. ni pojasnilo oziroma posredovalo odredbe predsednika vrhovnega sodišča ali drugih dokazov o zakonitosti prisluškovanja G. S. Kot je sodišču zatrdil G. S.-jev zagovornik, pretep v Alayi in ostale okoliščine niso ogrožale nacionalne varnosti, zato je Sova s prisluškovanjem G. S. prekoračila svoja pooblastila. Podatki, ki jih je Sova pridobila o G. S., so zato nezakoniti in se jih ne sme uporabljati zoper G. S.

G. S.-jev zagovornik je zaradi domnevno nezakonitega prisluškovanja Sove oziroma dejstva, da ni znan razlog Sovinega prisluškovanja G. S., zahteval izločitev dokazov zoper G. S. – tudi tistih, ki jih je nato na podlagi odredb sodišča in tožilstva pridobila policija. Gre namreč za tako imenovano doktrino »sada zastrupljenega drevesa«. Ker tožilec ne more dokazati legalnosti Sovinega prisluškovanja, so tudi vsi dokazi, pridobljeni na podlagi odredb, temelječih na prisluhih Sove, nezakoniti dokazi. Torej tudi prisluhi policije, ki sta jih na podlagi prisluhov Sove v predkazenskem postopku policiji odobrila koprsko tožilstvo in sodišče, in v katere naj bi se ob preprodaji nekaj gramov droge ujel G. S.

Koprsko okrožno sodišče je v sodnem postopku predlogu zagovornika G. S. sledilo in dokaze izločilo. Tožilec se je na ta sklep okrožnega sodišča pritožil na višje sodišče v Kopru. Slednje pa je, presenetljivo, odločilo v prid tožilstva in dokaze vrnilo v spis. Zanimivo pa je pojasnilo oziroma odsotnost primernega pojasnila v sklepu višjega sodišča, ki se namreč sploh ne opredeli do vprašanja, ali je Sova G. S. prisluškovala zakonito. Višje sodišče kot razlog za vrnitev dokazov v spis preprosto navede, da ima vsakdo (tudi Sova) možnost, da policiji naznani kaznivo dejanje.

Na Sovo smo se obrnili z vprašanjem, zakaj je prisluškovala G. S. »Konkretnih podatkov v zvezi z vašim zaprosilom agencija ne sme posredovati, saj so podatki o izvajanju njenih zakonsko določenih nalog tajni, v skladu s področnimi predpisi in je dostop do njih omejen,« so nam odgovorili. Tudi G. S. oziroma njegov zagovornik Igor Cek zadeve nista želela komentirati.

Za mnenje o zadevi smo povprašali tudi urad informacijskega pooblaščenca, kjer se strinjajo z mnenjem koprskega okrožnega sodišča, da bi moralo biti razvidno, ali so bili dokazi zoper G. S. pridobljeni zakonito. Kot rečeno, tožilec v zadevi po ugotovitvah okrožnega sodišča ni z ničemer dokazal, da je Sova pri prisluškovanju G. S. ravnala v skladu z zakonom. Nadzora nad zadevo pa informacijski pooblaščenec ne bo opravil, saj, kot navajajo, iz sklepov okrožnega in višjega sodišča ni razvidno, ali je Sova prisluškovala slovenskim telefonskim številkam. Toda: iz več virov smo izvedeli, da je Sova prisluškovala prav slovenski telefonski številki. Takšno prisluškovanje pa mora odobriti predsednik vrhovnega sodišča. To dejstvo naj bi bilo razvidno tudi iz sodnega spisa, v katerega bi informacijski pooblaščenec lahko vpogledal.

Za komentar zadeve smo zaprosili še nekdanjega podpredsednika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča. Ta je v odgovoru zapisal: »Ustavno sodišče je v zadnjih desetih letih z vrsto svojih odločitev tako v okviru ocenjevanja ustavnosti zakonov kot na podlagi ustavnih pritožb odločilo, da Sova ne more več opravljati prisluškovanja in snemanja telefonskih pogovorov za potrebe kazenskega postopka, niti ne more več brez odredbe sodišča prisluškovati konkretnim priključkom v tujini ali celo prek njih prisluškovati tem priključkom v Sloveniji. Pri tem se je prepričljivo sklicevalo na dognanja prava človekovih pravic in oprlo na ureditev in prakso v zahodnoevropskih državah. S tem je po mojem mnenju ustvarilo zelo solidno podlago za to, da redna sodišča v vsakem konkretnem primeru kritično presodijo zakonitost posegov Sove v zasebnost obdolžencev, kadar so ti posegi podlaga za odrejanje posebnih prikritih preiskovalnih ukrepov zoper obdolžence, obdolžencem in njihovim odvetnikom pa v mejnih primerih ostane možnost, da preizkusijo odločitve rednih sodišč tudi z ustavno pritožbo.«

Dokumenti

Sklep okrožnega sodišča

Sklep višjega sodišča

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #prisluškovanje #sova

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Komunikacijska varnost

Kako varno je naše komuniciranje z drugimi prek spleta, telefona in ostalih komunikacijskih kanalov? Preverjamo varnost različnih oblik komunikacije.

36 prispevkov

Kdo je odgovoren za slabo informacijsko varnost na UKC Ljubljana

UKC Ljubljana je slabo zavaroval podatke o zdravstvenem stanju posameznikov. Pooblaščenec za informacijsko varnost v UKC Ljubljana je nekdanji direktor …

Tema: Komunikacijska varnost
Članek,

Zakaj FURS strankam priporoča uporabo varnostno ranljivih brskalnikov

Finančna uprava je v začetku marca razburila z nasvetom, naj uporabniki Mac in Linux operacijskih sistemov prenehajo posodabljati brskalnik Firefox.

Tema: Komunikacijska varnost
Članek,

2 komentarja

Janez 22. 1. 2016, 22.36

Ves čas uporabljate inicialki G.S., potem pa prilepite odločbo sodišča s celotnim imenom in priimkom, what's the point?

Anže Voh Boštic 23. 1. 2016, 15.14

Osumljenca smo navajali z inicialkami, ker zgodba ni o njem, ampak o Sovi in sodiščih. Dokumente sodišča pa smo objavili taksne, kot smo jih dobili in jih nismo cenzurirali.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno