Nezakoniti vpogledi v osebne podatke državljanov: najhujši kršitelji so policisti

Kdo ne spoštuje varstva osebnih podatkov? Poleg policistov so kazni zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke državljanov dobili politične stranke, banke, veterinarji prodajalci kuponov ...

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno deset minut

Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Foto: policija
Foto: policija

Z nekaj kliki po evidenci lahko določene osebe o vas izvedo tudi najbolj občutljive podatke. Na primer, ali so vas kdaj ujeli pri vožnji pod vplivom alkohola. Ali ste v kazenskem postopku. Ali pa ste bili celo obsojeni zaradi kaznivega dejanja. Kolikokrat vas je nadležen sosed prijavil zaradi po njegovem mnenju preveč glasnega televizijskega sprejemnika. Pa kje stanujete, kakšen avto vozite. Da najrazličnejših številk, od EMŠO do davčne številke, niti ne omenjamo.

Vsi ti podatki o posameznikih se nahajajo v evidencah, ki jih vodi policija. Morali bi se uporabljati strogo v skladu z namenom njihovega zbiranja. Na primer, če vas zaradi utemeljenih razlogov preiskuje policija. Policistom pa je strogo prepovedan vpogled v podatke oseb iz gole radovednosti.  A možje postave se tega ne držijo vedno.

»Dejansko nas precej skrbi predvidevanje oseb, ki imajo dostop do baz podatkov, da jih smejo uporabljati za katerikoli namen. To ne drži,  podatki se lahko uporabljajo samo za določene namene. Skrbi nas, da policisti še vedno neupravičeno pridobivajo podatke iz policijskih evidenc. Kljub precej visokim globam, ki jih moramo izrekati v steku, se ta praksa še kar dogaja. Noče se ustaviti. Gre za zelo visoke globe, ampak bo očitno  treba še kaj narediti,« prakso nezakonitih vpogledov komentira Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.

Informacijski pooblaščenec je državni organ, ki skrbi za varstvo tudi vaših osebnih podatkov. In tiste, ki do njih neupravičeno dostopajo, tudi oglobi. Globe pa so res visoke, saj za vsak neupravičen vpogled zakon za fizično osebo predpisuje 830 evrov kazni. Z vpogledi v podatke več oseb pa se lahko kazen povzpne vse do zakonsko predpisane zgornje meje 20.000 evrov.

A to policistov ne ustavi. Najpopularnejši so vpogledi v evidence znanih oseb. Pa tudi vohljanje za bližnjimi: družinskimi člani, zakonci in nekdanjimi zakonci. Torej voajerizem. Po podatkih, ki jih je urad informacijskega pooblaščenca letos posredoval portalu Politikis, je v letih 2009 do 2013 zaradi nepooblaščenih vpogledov v evidence urad kaznoval kar štirideset policistov. Rekordno je bilo leto 2012 z dvanajstimi kaznovanimi možmi v modrem.

Od informacijskega pooblaščenca smo pridobili podatke o najhujših primerih. Primerih tistih policistov, ki so neupravičeno vpogledali v osebne podatke več kot deset ljudi in torej dobili za več kot 9000 evrov kazni. Teh je bilo devet, vsi pa so se zgodili v zadnjih treh letih. Trikrat je pooblaščenec izrekel najvišjo možno kazen 20.000 evrov. V dveh primerih se kršitelj nanjo ni pritožil, v tretjem primeru pa je sodišče odpravilo odločbo informacijskega pooblaščenca, torej policistu ni bilo treba plačati kazni. V treh primerih je sodišče po pritožbi globo znižalo, v treh primerih pa kazen odpravilo – sodnik je odločbi pooblaščenca očital, da ne vsebuje dejanskih znakov prekrška oziroma da je nerazumljiva. Ali to kaže na nevestno delo uslužbencev pooblaščenca?

Tabela: globe informacijskega pooblaščenca policistom

policija ip tabela
Vir: urad informacijskega pooblaščenca

Razlog nikakor ni v nevestnem delu, odgovarja Jože Bogataj, vodja nadzornikov v uradu informacijskega pooblaščenca. Sodišča so namreč pri odločanju o pritožbah zelo neenotna. »Vsak sodnik dela malo po svoje,« pove Bogataj. Na to kažejo tudi druge sodbe, v katerih je sodišče pritrdilo ugotovitvam pooblaščenca.

V zadnjem času se je število prijav zaradi neupravičenih vpogledov v policijske evidence nekoliko znižalo, opaža Andrej Tomšič. Večino policistov prijavijo kar njihovi nadrejeni, kar je pohvalno. A kršitve se še kar pojavljajo. Se torej policisti iz visokih glob, izrečenih njihovim sodelavcem, niso ničesar naučili? »Mogoče upajo, da jih ne bodo dobili,« meni Jože Bogataj. Protipraven vpogled v evidence morajo nadrejeni najprej odkriti in nato ugotoviti, kdo ga je zakrivil. »Ne vem pa, kako policija izvaja te nadzore. Naj bi jih,« pove Bogataj.

Za večje upravljalce zbirk osebnih podatkov urad informacijskega pooblaščenca zahteva izvedbo rednih letnih notranjih nadzorov nad uporabo zbirk. »Policija ga izvaja. Zdaj pa: ali je popoln ali ne? Mi bi radi, da se še izboljša, da se protokolira, kako poteka nadzor,« opozarja Tomšič.

Zaradi samovolje operaterjev ljudje tudi umirali

Varstvo osebnih podatkov določa že ustava. Seveda niso vsi podatki enako občutljivi. Objava vašega imena, priimka in naslova v telefonskem imeniku je skoraj nekaj normalnega. Čeprav so vsi trije podatki po zakonu osebni podatki. Javna objava vaše zdravstvene kartoteke na svetovnem spletu pa vas najverjetneje ne bi pustila tako ravnodušne.

»Največji poseg v zasebnost je razkritje zdravstvenih podatkov, morebitne kazenske evidence, narodnosti, članstva v sindikatu,« poudarja Jože Bogataj. A kršitve niso le razkritja podatkov, ki bi morali ostati skriti javnosti. Hude posledice lahko ima tudi netočnost vaših osebnih podatkov. »Predstavljajte si, da ste po pomoti na seznamu iskanih teroristov ali podpornikov skrajnega gibanja. Ali pa da imate v zdravstveni kartoteki napačen vpis, na kaj ste alergični. Ali pa da zastarel podatek ni bil izbrisan – recimo, da so vam ukradli avto. In vas ustavijo vsakič, ko greste čez mejo,« razloži Andrej Tomšič.

Poleg zaupnosti in celovitosti, torej točnosti podatkov, pa je zelo kritično tudi načelo razpoložljivosti. »Če osebnega podatka ni na voljo, ko bi moral biti, je tudi to slabo z vidika varstva osebnih podatkov. Zame najhujši primer je nekdanje oviranje telefonskih operaterjev pri dostopanju do podatkov, kje se nahajajo pogrešane osebe ali osebe, ujete pod plazovi. Čeprav bi jih s podatki o tem, kje se nahaja njihov mobilni telefon, lahko rešili. Lahko bi našli primere, ko so ljudje zaradi tega umrli. Operaterji policiji enostavno niso hoteli dati podatkov,« pove Tomšič.

Zadeva se je uredila leta 2007. Od takrat operaterje k posredovanju podatkov namreč obvezuje zakon.

Podatki so denar

Urad informacijskega pooblaščenca je imel resne težave tudi pri uhajanju podatkov iz bolnišnic. Administratorji v bolnišnicah so namreč občutljive zdravstvene podatke o poškodovancih, na primer v prometnih nesrečah, v zameno za plačilo posredovali odškodninskim družbam. Slednje so nato poškodovance kontaktirale in jim ponujale svoje pravne usluge.

»Zelo težko je odkriti osebo, ki izdaja podatke. V bolnišnici namreč vaše podatke obravnava zelo veliko oseb in imajo za to tudi povsem zakonit razlog. Zato smo se osredotočili na odškodninske družbe in njim začeli pisati globe. Če ne morejo pojasniti, od kod jim podatek, obenem pa ta ne izhaja iz javno dostopnih virov, jim napišemo kazen. In tu že dolgo časa nismo dobili novih prijav. Samo ena odškodninska družba je trenutno še osumljena takšnega pridobivanja podatkov,« pove Jože Bogataj.

Glede na evidenco inšpekcijskih kazni pooblaščenca, ki smo jo pridobili z zahtevo po informaciji javnega značaja, je letos pooblaščenec dvakrat kaznoval odškodninsko družbo Povračilo, d.o.o., iz Ljubljane. Obakrat z dobrimi 800 evri kazni.

Rekorderji

Po podatkih iz pridobljene evidence je informacijski pooblaščenec med junijem 2011 in majem 2014 izrekel za 262.000 evrov pravnomočnih glob zaradi kršenja zakona o varstvu osebnih podatkov. Najvišja globa pravnim osebam je znašala 10.000 evrov, dobila pa so jo štiri podjetja: SKB banka, Futurisimo, d.o.o. (upravljalec portala kuponko.si), Nova obzorja založništvo (izdajatelj tednika Demokracija) in veterinarstvo Invet, d.o.o.

SKB banka je leta 2012 po ugotovitvah pooblaščenca nezakonito shranjevala podatke o tekočih računih dveh svojih komitentov pri drugih banki. Oba komitenta sta bila SKB dolžna denar, banka pa je v postopku izvršbe sodišču poslala dokumente, na katerih sta bila navedena tudi tekoča računa obeh oseb pri NLB oziroma Abanki. Številka tekočega računa je po zakonu osebni podatek, zato SKB z informacijami o računih svojih dolžnikov pri drugih bankah ne bi smela razpolagati.

Banka je informacijskemu pooblaščencu sicer pojasnila, da je račune že leta 2004 pridobila iz  javno objavljene evidence Banke Slovenije. Slednja je namreč oktobra tistega leta za nekaj dni javno objavila podatke o vseh odprtih tekočih računih fizičnih oseb v Sloveniji. Zaradi neustavnosti objave je takratni nadzornik, inšpektorat za varstvo osebnih podatkov, Banki Slovenije naložil umik številk računov s spletne strani. A SKB banka je že pred tem evidenco kopirala in shranila. Ker sta inšpektorat in pozneje tudi sodišče ugotovila, da evidenca vsebuje varovane osebne podatke, bi jo morala tudi SKB banka zbrisati. A je ni. Za to si je prislužila 8340 evrov kazni, odgovorna oseba v banki pa 1660 evrov kazni.

Banke, kot opaža vodja nadzornikov pri pooblaščencu Jože Bogataj, sicer ne kršijo pogosto zakona o varstvu osebnih podatkov. »Izvajali smo tudi preventivne nadzore v bankah, predvsem morebitne vpoglede v podatke znanih osebnosti. A kršitev je bilo zelo malo.«

Izdajatelj Demokracije je kazen dobil zaradi javne objave varovanih osebnih podatkov. V reviji je namreč javno objavil elektronsko dopisovanje novinarja Mladine in enega izmed slovenskih sodnikov, vključno z elektronskimi naslovi obeh oseb. Ker za javno objavo niso imela dovoljenja obeh posameznikov, z njo pa po mnenju pooblaščenca novinarji Demokracije niso razkrivali informacij v javnem interesu (torej niso na primer razkrivali nepravilnosti), so si Demokracija oziroma odgovorni osebi tednika prislužili skupno 10.000 evrov kazni.

Primer veterinarstva Invet pa tako kot v primeru policije zadeva nepooblaščen vpogled v evidence osebnih podatkov – v konkretnem primeru v centralni register psov Slovenije, ki vsebuje tudi osebne podatke o lastnikih psov. Ker uslužbenec veterinarstva pooblaščencu ni izkazal verjetnega upravičenega razloga za vpogled v podatke o določenih psih in njihovih lastnikih, si je uslužbenec za dva taka nezakonita vpogleda prislužil skupno 1660 evrov kazni, veterinarstvo pa še 8340 evrov.

Četrti kršitelj, ki je dobil 10.000 evrov globe,  je podjetje Futurisimo, d.o.o., upravljalec spletne strani kuponko.si. Po ugotovitvah pooblaščenca je brez njunega privoljenja pridobilo podatke o imenu in priimku ter elektronskem naslovu dveh oseb in nato te podatke nezakonito hranilo v svoji elektronski bazi.

Rekordna globa je sicer leta 2009 doletela zavarovalnici Vzajemna in Tilia. Prva je dobila 112.000 evrov, druga pa 108.000 evrov kazni, odgovorni osebi v obeh zavarovalnicah pa vsaka po 20.000 evrov globe. Razlog? Vzajemna je Tilii brez dovoljenja posredovala osebne podatke več nekdanjih zavarovancev.

Pregled evidence pravnomočnih odločb in plačilnih nalogov pa pokaže, da zakon kršijo tudi politične stranke. Rekorderka je Slovenska demokratska stranka s štirimi kaznimi po 4170 evrov stranki in 830 evrov odgovorni osebi stranke med letoma 2011 in 2014. Po enkrat je pooblaščenec kaznoval še Pozitivno Slovenijo in Slovensko ljudsko stranko. Podobno kot v primeru tednika Demokracija gre tudi tu v večini primerov za objavo varovanih osebnih podatkov posameznikov na spletni strani strank brez njihovega privoljenja.

Ozaveščenost raste, kazni pa tudi

Ozaveščenost o pomembnosti varstva osebnih podatkov sicer po opažanju namestnika pooblaščenke Andreja Tomšiča raste. Največ postopkov o prekršku je pooblaščenec uvedel leta 2008, kar 282. Od takrat  prekrški upadajo. »Najhujših kršitev je malo, pri številnih prijavah gre za bagatelne zadeve. Pri več kot polovici prijav ugotovimo, da ne gre za kršitev. Hudih pa je manj kot 10 odstotkov.« Pooblaščenec je lani prejel 852 prijav kršenja varstva osebnih podatkov.

IP prekrskovni postopki
Vir: urad informacijskega pooblaščenca

Težava pa nastane pri višini glob, ki so jih dolžni izrekati inšpektorji. Zakon namreč  za vsak razkrit varovani osebni podatek predvideva 4170 evrov kazni za pravno in 830 evrov za odgovorno osebo. Ne glede na to, ali gre za razkritje relativno neobčutljivega podatka ali pa na primer za razkritje zelo občutljive zdravstvene kartoteke posameznika. Kot rečeno, lahko globa za več prekrškov zraste do 20.000 evrov. »Za posameznika je globa 20.000 evrov strašno visoka. V tujini so globe sicer še višje in evropska zakonodaja jih želi še zvišati. Nam pa dejansko povzroča težave stek prekrškov, kjer lahko zaradi nekompliciranih osebnih podatkov dobiš zelo visoko globo,« pove Andrej Tomšič.

»Na to smo opozorili tako prejšnjega kot tudi zdajšnjega ministra za pravosodje. Da bi spremenili zakon. Kajti zdaj lahko nižjo globo od predpisane izreče le sodišče. A posameznik s pritožbo na sodišče tvega, ker izgubi možnost plačila polovičke. Mi pa lahko izrečemo le najnižjo predpisano globo ali pa opomin. Vmesne poti ni. A opomin lahko damo le za zelo lahek prekršek,« doda Jože Bogataj.

Na uradu informacijskega pooblaščenca tudi zato veliko pozornost namenjajo preventivi. Po telefonu je v času uradnih ur za vprašanja in nasvete, kako varovati podatke, stalno dosegljiv uslužbenec pooblaščenca. Pripravljajo tudi številna mnenja in predhodne ocene vpliva na zasebnost. Torej svetovanje, kako naj javni sektor pa tudi zasebna podjetja varujejo in ravnajo z osebnimi podatki, da ne pride do sankcij. »Tega je vedno več, po trikrat na teden imam sestanke z javnimi in zasebnimi inštitucijami na to temo,« pove Tomšič.

Vsepovsod videonadzor

Trenutno pri pooblaščencu opažajo porast dveh vrst kršitev: nezakonite preusmeritve elektronske pošte in nezakonitega videonadzora.

»Videonadzor je praktično povsod. Čeprav ga lahko izvajamo samo za vhode, v delovnih prostorih pa samo v izjemnih primerih za varovanje ljudi, premoženja ali tajnih podatkov. Nadzor v pisarnah ni dovoljen. Lahko pa snemate sef ali bančna okenca v bankah. Zaradi tatvin je snemanje dovoljeno tudi v trgovinah,« pove Jože Bogataj.

A o videonadzoru mora inštitucija posameznika obvestiti na vidnem mestu, poudarja Bogataj. »Nato pa vam ostane odločitev, ali boste šli v trgovino z videonadzorom ali nekam, kjer videonadzora ni.«

Nedovoljene preusmeritve elektronske pošte pa se v podjetjih zgodijo, ko uslužbenec zapusti podjetje. Delodajalec nato uredi preusmeritev pošte, ki je namenjena nekdanjemu uslužbencu, na  drug naslov, do katerega ima dostop. Predvsem zato, da ne bi zgrešil morebitnega za podjetje pomembnega sporočila.

»Delodajalca je tu treba razumeti. A zakonita rešitev preprosta. Vzpostavi naj avtomatski odzivnik, ki pošiljatelju sporoči, da uslužbenec ni več zaposlen v podjetju,« predlaga Jože Bogataj. Posamezniki prek službene e-pošte namreč pogosto komunicirajo s svojim odvetnikom, zdravnikom, župnikom… In te komunikacije šef ne sme prestrezati, dodaja Tomšič.

Urad informacijskega pooblaščenca skrbi tudi profiliranje posameznikov na področjih, kjer tega prej nismo bili vajeni. »Digitalna televizija, na primer. Ali vemo, da tudi televizija gleda nas? Koliko o nas vedo ponudniki digitalne televizije? O tem, kaj gledamo? Tehnološko za pridobivanje takšnih podatkov ni ovir,« opozarja Tomšič.

Vendar, ali ni za posameznika lahko tudi pozitivno, če bi mu televizijski program na podlagi avtomatskega sledenja, katere programe in oddaje gleda, prikazal takšne oglase, ki so najbolj relevantni za zadovoljitev njegovih potreb? »Le če se s tem strinja,« poudarja Tomšič. »Če pa se ne strinja,  gre za obdelavo podatkov brez njegove vednosti.«  In kakšne so lahko posledice? »Primer: nekdo rad gleda pornografske kanale, zato mu televizija začne servirati oglase za trgovine z erotičnimi pripomočki. A televizije ne gleda vedno sam in naenkrat se lahko drugim zazdi čudno, kakšne reklame se temu posamezniku prikazujejo na televiziji. Reklama skoraj ne more biti anonimna.«

Drugo skrb vzbujajoče področje pa so nove oblike nadzora na delovnem mestu. »Zlasti v krizi imajo delodajalci veliko idej, kaj še početi. Na primer, nadzor nad tiskanjem. Kdo tiska, koliko papirja porabi. Katere datoteke so bile natisnjene, vključno z naslovi datotek. In iz teh podatkov se spet da razkriti marsikaj. Pa podatki o prehodih med vrati. Pa imamo spet ideje, na kakšne vse načine bi lahko to analizirali… Tu smo selo budni,« zaključi namestnik pooblaščenke Andrej Tomšič.

Odziv policije na zgornji članek   (odziv obljavljamo v celoti kot smo ga dobili)

Odziv avtorja članka Anžeta Voha Boštica na odziv policije

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Inšpekcijski vpisniki

Na podlagi vpisnikov inšpekcij sistematično ugotavljamo, katera podjetja in javne službe so najhujši kršitelji slovenske zakonodaje.

38 prispevkov

Electa in Damijan Janković osumljena utaje 244.000 evrov davka

Damijan Janković naj bi kot direktor Electe inženiringa davek utajil s fiktivnim računom in napačnim obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

Na Mali Sevi ob Bužekijanu nasedel tudi Taxgroup bratov Šešok

Taxgroup je leta 2007 ob zloglasni kmetiji Bužekijan na nenavaden način za kar 566.000 evrov kupil 12.700 kvadratnih metrov kmetijskih …

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno