Inšpektorji inšpektorata za delo in finančne uprave (FURS) so danes končno potrkali na vrata večjih slovenskih medijev, ki z najemanjem cenejših honorarnih sodelavcev za opravljanje dela pod enakimi obremenitvami in pogoji, kot veljajo za redno zaposlene, sistematično kršijo delovnopravno zakonodajo.

Kot so na inšpektoratu za delo zapisali v sporočilu za javnost, so nadzor izvedli »predvsem v medijskih hišah z večjim številom zaposlenih in kjer so bili že prej zaznani sumi nepravilnosti in kršitev.« Imen pregledanih medijev ne izdajajo.

Neuradno smo izvedeli, da so inšpektorji med drugim obiskali družbe Delo, Planet TV, Pro plus, Dnevnik, Večer, nekatere radijske mreže, pa tudi državna medija RTV Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo. O ugotovitvah inšpektorji še molčijo.

»Inšpektorji s področja delovnih razmerij so v okviru usmerjene akcije nadzora prednostno preverjali spoštovanje prepovedi sklepanja civilnih pogodb v primeru obstoja elementov delovnega razmerja ter vodenje evidenc s področja dela in socialne varnosti. Inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu so preverjali predvsem vsebino izjave o varnosti z oceno tveganja, spoštovanje določb predpisov glede delovne opreme in ročnega premeščanja bremen ter glede varstva pred nevarnostjo električnega toka. Inšpektorji FURS pa so preverjali morebitno zaposlovanje na črno ter pravilnost in pravočasnost obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb,« so zapisali na delovnem inšpektoratu.

O rezultatih pregledov bosta inšpektorat za delo in FURS poročala po »končanem postopku nadzora in pregledu dokumentacije.« Po pojasnilih Branke Knafelc z inšpektorata za delo lahko pregled dokumentacije traja tudi par mesecev.

Za vsako ugotovljeno nezakonito izkoriščanje honorarnega sodelavca za opravljanje dela pod pogoji, ki so enaki redni zaposlitvi, lahko inšpekcija medij kaznuje z od 3000 do 20.000 evrov. Odredi lahko tudi prepoved opravljanja dela honorarnega sodelavca.

Na današnjo akcijo inšpektorjev so se odzvali tudi v sindikatu novinarjev Slovenije. Ugotavljajo, da že približno tretjina novinarjev v slovenskih medijih delo opravlja kot honorarni sodelavci, čeprav bi morali biti glede na naravo njihovega dela redno zaposleni. Bojijo pa se, da bodo medijske hiše zaradi obiska inšpektorjev prekinile sodelovanje s honorarnimi sodelavci. Ti sodelavci imajo sicer zakonsko možnost, da od delodajalca v primeru ugotovljenih nepravilnosti s tožbo na sodišču zahtevajo zaposlitev za nedoločen čas.

»Ker se moramo zoperstaviti sistemskim tveganjem in možnostim, da bodo prekarni delavci zgolj postranska škoda, novinarski sindikati pozivamo, da novinarji in novinarke, ki jim bo delodajalec prekinil pogodbo zaradi inšpekcijske odločbe, nemudoma obvestijo Sindikat novinarjev Slovenije, da skupaj s prizadetimi zadevo procesiramo v sodno varstvo. Nadalje pozivamo, da nas prizadeti takoj obvestijo o morebitnih drugih povračilnih ukrepih delodajalca. In, ne nazadnje, na podlagi predpisov pozivamo delodajalce in upravne organe k sodelovanju za mirno reševanje sporov za ugotovljene primere prikritih delovnih razmerij,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Opozarjanje na nepravilnosti

Na podcrto.si že vsaj leto dni opozarjamo na sistematično nezakonito izkoriščanje honorarnih sodelavcev v slovenskih medijih. Zakonodaja določa, da mora delodajalec osebo, ki delo opravlja pod pogoji redno zaposlenega (stalna prisotnost na delovnem mestu, delo po navodilih delodajalca …), redno zaposliti. Slovenski mediji pa za takšno obliko dela najemajo cenejše honorarne sodelavce.

Kot je pokazala lanska preiskava podcrto.si na področju zaposlovanja honorarnih sodelavcev na RTV Slovenija, mediji zakonodajo kršijo zaradi nižanja stroškov. Honorarni sodelavec namreč v povprečju RTV Slovenija stane okoli 6000 evrov manj na leto kot redno zaposleni sodelavec.

Honorarni sodelavci na RTV tako prejemajo bistveno nižja neto izplačila od redno zaposlenih. Prav tako nimajo zagotovljene plačane bolniške dobe, dopusta, in vseh ostalih ugodnosti, ki jih uživajo njihovi redno zaposleni sodelavci. Obenem pa honorarni sodelavci opravljajo enako zahtevno in količinsko primerljivo delo kot redno zaposleni sodelavci. Takih honorarnih sodelavcev je na RTV Slovenija več kot 200.

Posodobitev (26. 11. 2015, 19:21) Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli je za oddajo Dnevnik danes povedal, da bodo s 1. januarjem 2016 zaposlili okoli 260 honorarnih sodelavcev RTV Slovenija.

V družbi Delo pa so avgusta letos honorarnim sodelavcem celo pričeli zaračunavati 30 evrov za uporabo računalnika. Na Delu menda dela okoli 50 honorarnih sodelavcev, ki bi morali biti redno zaposleni.

Sodeč po lanski anketi društva društva novinarjev Slovenije so honorarne sodelavce za opravljanje dela redno zaposlenih najemali še vsaj Večer, Dnevnik, Primorske novice, TS Media, POP TV in Krater media. Po naših neuradnih podatkih naj bi razmere do danes uredili le na Večeru – tam naj bi pred časom zaposlili honorarne sodelavce, ki so prek s.p.-jev redno pisali za časnik. Te informacije danes na Večeru nismo mogli potrditi.

Naše delo omogočate bralci. Do sredine decembra zbiramo 15.000 evrov za naše nadaljnje delovanje. Podprite nas z donacijo.

Glavna inšpektorica za delo Nataša Trčekje sicer že januarja letos za podcrto.si povedala, da bodo inšpektorji še letos pod drobnogled vzeli izkoriščanje honorarnih sodelavcev v večjih medijih.

»Že dve leti se zadev lotevamo na način, da v tistih dejavnostih, v katerih zaznavamo največje odklone, izvajamo usmerjene akcije. Istočasno vse inšpektorje pošljemo v čim več različnih subjektov na teren za tri ali šest dni.« Ker gredo vsi inšpektorji na teren hkrati, se podjetja, ki kršijo delovno zakonodajo, ne morejo pripraviti na obisk inšpektorja, je  takrat pojasnila Nataša Trček.