Ministrstvo za delo milijonske IT posle mimo razpisov oddaja z lažnimi utemeljitvami

Vzdrževanje aplikacije Kurir se je v 20 letih podražilo s 6700 evrov na 600.000 evrov. Podjetju, ki aplikacijo vzdržuje, ministrstvo posle daje mimo javnih razpisov – z lažnim argumentom, da je podjetje lastnik programske kode.

Foto:
Foto: FuFu Wolf

Pregled dokumentacije za aplikacijo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), imenovano Kurir, nas pusti brez besed. Kot je razvidno iz primerjave ponudb za izdelavo aplikacije, je leta 1995 vzdrževanje aplikacije ministrstvo stalo 642.000 tolarjev letno oziroma, prevedeno v evre in upoštevajoč inflacijo, današnjih 6700 evrov. Danes ministrstvo za vzdrževanje iste aplikacije plačuje skorajda stokrat več – kar 610.000 evrov na leto.

A to še ni vse. Podjetje Comland, ki vzdržuje Kurirja, ta posel pridobiva neposredno, mimo javnih razpisov. Ministrstvo je kot razloge, zakaj razpisa ne morejo odpreti tudi za druga podjetja in s tem znižati cene vzdrževanja, v uradni dokumentaciji zapisalo, da ima Comland izključne avtorske pravice nad programsko kodo aplikacije. Zato jo lahko vzdržuje le to podjetje. A pri našem pregledu pogodb ministrstva s Comlandom se je izkazalo, da to ni res. Podjetje namreč že od leta 1995 avtorske pravice prenaša na ministrstvo. Slednje je torej vrsto let milijonske posle za vzdrževanje aplikacije Kurir delilo z lažnimi argumenti.

Nenavadno poslovanje ministrstva s Comlandom

Že pred nekaj dnevi smo o podjetju Comland v lasti Tomaža Pogačnika poročali v zvezi z drugo aplikacijo ministrstva, ISCSD2. Prek te aplikacije centri za socialno delo prosilcem izračunavajo in izplačujejo socialno pomoč. Podjetje Comland skupaj s še enim podjetjem, Rais, tudi posle za vzdrževanje in nadgradnjo te aplikacije od ministrstva dobiva neposredno, mimo javnih razpisov. Ministrstvo pojasnjuje, da so razlogi za to tehnični, saj da sta podjetji edini zmožni opraviti potrebne nadgradnje v zahtevanem času. A računsko sodišče je ministrstvo že leta 2013 opozorilo, da z oddajanjem poslov Comlandu in Raisu mimo javnih razpisov krši zakon. To MDDSZ ni odvrnilo od takšnega poslovanja: letos je obema podjetja mimo razpisa oddalo nov posel za nadgradnjo ISCSD2 v skupni vrednosti 6,4 milijona evrov.

Obe podjetji sta praktično popolnoma odvisni od svojega poslovanja z MDDSZ. Medtem ko Rais služi predvsem z aplikacijo ISCSD2, ima Comland še eno železo v ognju: aplikacijo Kurir, z vzdrževanjem katere letno zasluži okoli 600.000 evrov. Prek aplikacije Kurir ministrstvo izplačuje pokojnine in ostale prejemke po tako imenovanih vojnih zakonih, torej pokojnine oziroma odškodnine vojnim veteranom, invalidom in žrtvam vojnega nasilja.

Ker je Comland odvisen od poslovanja z MDDSZ, saj od ministrstva dobi več kot 90 odstotkov vseh svojih prihodkov, smo pod drobnogled vzeli tudi poslovanje ministrstva v zvezi z aplikacijo Kurir. Dokumenti kažejo, da ministrstvo danes za vzdrževanje aplikacije plačuje skoraj stokrat več kot pred 20 leti, ko je oddalo naročilo za razvoj Kurirja.

Leta 1995 se je glede na dokumente, ki smo jih od MDDSZ dobili z zahtevo po informaciji javnega značaja, za posel izdelave Kurirja potegovalo deset podjetij. Komisija ministrstva za izbiro v dokumentaciji navaja tri najugodnejše: Stanislava Dvorška s ponujeno ceno izdelave aplikacije 3,675 milijona takratnih tolarjev in treh milijonov tolarjev za letno vzdrževanje; Liko-Pris (4,2 milijona tolarjev za izdelavo in 630.000 tolarjev za vzdrževanje) in Comland (4,282 milijona tolarjev za izdelavo in 642.300 tolarjev za vzdrževanje).

Ponudbo Stanislava Dvorška so zaradi visoke cene vzdrževanja in dejstva, da je kot s. p. manj zanesljiv ponudnik, na ministrstvu izločili. Na podlagi nasveta takratnega Centra Vlade za informatiko so se na koncu odločili za Comland. Ta naj bi imel najcelovitejšo izdelano ponudbo, aplikacijo pa bi izdelal s programsko opremo Lotus Notes, uporaba katerega je bila takrat strateška usmeritev države na področju pisarniškega poslovanja. Comland je torej aplikacijo, upoštevajoč 150-odstotno inflacijo med letom 1995 in 2015, izdelal za današnjih 45.000 evrov, za vzdrževanje pa je računal današnjih 6700 evrov na leto.

A od takrat do danes se je vzdrževanje močno podražilo. Podatki na elektronskem portalu javnih naročil so za aplikacijo Kurir na voljo od leta 2011 dalje. Decembra tega leta je Comland neposredno, mimo javnega razpisa, pridobil posel za vzdrževanje Kurirja za naslednjih 18 mesecev v vrednosti kar 960.000 evrov oziroma za 640.000 evrov na leto. Torej je za vzdrževanje računal 95-krat več kot leta 1995. Leta 2013 je za dvoletno vzdrževanje aplikacije dobil 1,22 milijona evrov oziroma 611.000 evrov na leto. Kot kaže, je letos ministrstvu stroške vzdrževanja uspelo še nekoliko znižati – za naslednja tri leta bo plačalo 1,71 milijona evrov oziroma 570.000 evrov na leto. A to je še kar 85-krat več kot leta 1995.

Na ministrstvo smo se obrnili s prošnjo za pojasnilo, zakaj so stroški vzdrževanja Kurirja danes skoraj stokrat dražji kot leta 1995. V odgovor so nam poslali le obe pogodbi s Comlandom – tisto iz leta 1995 in iz leta 2013. Pregled obeh pogodb pokaže, da je Comland leta 1995 opravljal na Kurirju enaka vzdrževalna dela kot leta 2013: skrbel za nemoteno delovanje aplikacije, izvajal obdelavo podatkov iz aplikacije in organiziral delavnice oziroma usposabljanja za javne uslužbence za uporabo aplikacije.

Z vprašanji o aplikaciji Kurir (pa tudi o aplikaciji ISCSD2) smo se že pred nekaj tedni obrnili tudi na Comland, kjer so nam v telefonskem pogovoru sporočili, da nam bodo odgovorili, če se bodo odločili komunicirati z nami. Do danes odgovorov nismo dobili.

Po mnenju več strokovnjakov, ki smo jim predstavili naraščajoče cene vzdrževanja, pa gre za klasičen primer tako imenovane navezanosti na izvajalca (vendor lock-in). Po pojasnilih ministrstva in uradnih dokumentov naj bi imel Comland avtorske pravice nad programsko kodo Kurirja, zato lahko aplikacijo vzdržuje le on. To pa tudi pomeni, da lahko ministrstvu zaračunava višjo ceno od tržne, saj bi ministrstvo ob zamenjavi ponudnika moralo naročiti izdelavo povsem nove aplikacije.

Pod stroške vzdrževanja bi ministrstvo sicer lahko štelo tudi stroške nadaljnjega razvoja aplikacije, kar bi bil lahko razlog za višje cene, nam je še pojasnil eden izmed programerjev, s katerimi smo se pogovarjali. A obe pogodbi ministrstva s Comlandom določata, da se vsak razvoj aplikacije obračuna posebej, kot aneks k pogodbi. Zato ta izgovor odpade.

Tu se pojavi še eno vprašanje – četudi je ministrstvo zaradi avtorskih pravic navezano na Comland, zakaj ne odda naročila za povsem novo aplikacijo bolj ugodnemu ponudniku. Razvoj Kurirja je državo stal 45.000 današnjih evrov. Četudi bi konkurenčno podjetje enako aplikacijo danes ob nižjih stroških vzdrževanja naredilo za dvakrat ali trikrat višjo ceno, bi bilo to za ministrstvo še zmeraj mnogo ceneje kot poslovanje s Comlandom.

Presenečenje – Comland ni lastnik avtorskih pravic!

Kot rečeno, so izbiro za podjetje Comland in njegovo drago vzdrževanje Kurirja na ministrstvu upravičevali z lastništvom avtorskih pravic. Na naše vprašanje, zakaj posle Comlandu dajejo neposredno, so nam takrat napisali, da »gre za varovanje izključnih pravic za del programske opreme, ki je vpet v celoten IS KURIR, ki ga brez vpliva na možnost nemotenega izvajanja pravic po vojnih zakonih ni mogoče izločiti iz predmeta javnega naročila. Naročilo lahko izpolni le navedeni izvajalec«.

A ob ponovnem pregledu obeh pogodb MDDSZ s Comlandom smo ugotovili, da se po teh pogodbah vse avtorske pravice za aplikacijo prenesejo na ministrstvo. MDDSZ ima tako pravico samo predelovati aplikacijo Kurir, kar pomeni, da lahko za njeno vzdrževanje najame druga podjetja. Tako lahko odpre javno naročilo za ostala podjetja in poskuša dobiti čim bolj konkurenčno ceno.

Na ministrstvo smo se obrnili po pojasnilo, zakaj kot razlog za dajanje poslov Comlandu mimo javnih razpisov uporabljajo obrazložitev, da ima podjetje izključne avtorske pravice za aplikacijo, če je v pogodbah zapisano drugače. Na ministrstvu so nato pred nekaj dnevi obrnili ploščo in nam po elektronski pošti in nato še v telefonskem pogovoru potrdili, da so oni lastniki vseh avtorskih pravic za aplikacijo Kurir. Ob tem so nam postregli z novo razlago: zaradi narave aplikacije Kurir jo je sposoben tehnično vzdrževati le Comland. To pa je enak argument, s katerim ministrstvo Comlandu posle oddaja za nadgradnjo aplikacije centrov za socialno delo, ISCSD2. In ta argument je računsko sodišče že označilo kot nezakonit.

Vprašanje pa je, kakšne posledice lahko doletijo odgovorne na ministrstvu zaradi svojega lažnega zatrjevanja, da ima Comland izključne avtorske pravice za aplikacijo Kurir. To neresnično trditev so namreč tako leta 2011 kot 2013 navajali na uradnih obvestilih o oddaji javnega naročila za vzdrževanje Kurirja kot razlog, zakaj posel oddajajo neposredno (s pogajanji) in ne z javnim razpisom, na katerem bi lahko sodelovala tudi konkurenca. Jasno pa je, da so z lažnimi trditvami Comlandu priskrbeli donosen posel.

Izsek iz obvestila o oddaji naročila Comlandu iz leta 2013. Kot razlog za oddajo naročila s pogajanji (brez javnega razpisa) so navedene avtorske pravice.
Izsek iz obvestila o oddaji naročila Comlandu iz leta 2013. Kot razlog za oddajo naročila s pogajanji (brez javnega razpisa) so navedene (avtorske) pravice.

Dokumenti, omenjeni v članku:

Javni razpis in podelitev posla Comlandu, 1995

Pogodba MDDSZ – Comland, 1995

Pogodba MDDSZ – Comland, 2013

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 15 komentarjev



Več iz teme: Javno naročanje

Javna naročila so v Sloveniji poligon za korupcijo in klientelizem. Ugotavljamo, zakaj.

16 prispevkov

Sporni IT razpisi ministrstva: policija preiskuje že leto dni, protikorupcijska komisija molči

Nenavadne prakse naročanja IT storitev na ministrstvu za delo tudi po letu dni od njihovega razkritja ostajajo brez policijskega epiloga.

Tema: Javno naročanje
Članek,

Absurdna plačna lestvica pri zaposlovanju informatikov stane državo milijone evrov

Ministrstvo za javno upravo je sistemske administratorje za vzdrževanje državnega računalniškega oblaka za 9,3 milijona evrov najelo od zasebnega podjetja, …

Tema: Javno naročanje
Članek,

15 komentarjev

Grega 31. 8. 2015, 09.41

Ena manjša napaka: ...aplikacijo pa bi izdelal z orodjem Notus Lotes.. Programska oprema se imenuje Lotus Notes.

Drugače pa le tako naprej s takšnimi članki.

Anže Voh Boštic 31. 8. 2015, 10.29

Hvala, popravljeno.

Tomaž 31. 8. 2015, 10.25

Notus Lotes ali Lotus Notes?

Anže Voh Boštic 31. 8. 2015, 10.30

:) Popravljeno.

Anže Voh Boštic 31. 8. 2015, 10.29

Si lahko preberejo in uvedejo postopek po uradni dolžnosti. Jih bomo pa še opozorili.

Klemen Šavli, IT klinika 31. 8. 2015, 12.10

Veseli me da ste se lotili te teme.

Po naših ocenah je nekje 80% IT razpisov pri nas z natanko 1 ponudnikom. In v to niso všteti taki direktni "dogovori" brez razpisov.

Gradbeništvo se je malo očistilo, mogoče je čas za korak naprej tudi v IT.

Navsezadnje imamo tudi državljani lahko precej koristi od delujočega javnega IT (edavki, zdravstvo, ...).

Navsezadnje če se zmanjša korupcija bo več prostora za ustvarjanje sposobnih programerjev in ne bodo bežali v razviti svet... In tudi cena za državni IT bo nižja.

Še nekaj podobnih cvetk je na voljo pod #sloittenders na twitterju https://twitter.com/search?q=sloittenders

BB 31. 8. 2015, 13.44

Ni edino podjetje in ni edini razpis.

Podobnih dogovorov in krvosesov je v Sloveniji cel kup. Razpis gre izvajalcu, ker je "avtor aplikacije in edini zmožen aplikacijo tehnično vzdrževati." In tako po deset let in več. In MZD ni edino takšno ministrstvo.

Pustimo ob strani, da je sploh smešno, da uporabljajo 20 let staro aplikacijo; vmes bi jo lahko prepisali na nove tehnologije, optimizirali procese in že od tega precej privarčevali.

Zanimivo je, kako se tega lotevajo v tujini: Kanada npr. ima predpis, da se vsaka aplikacija, razvita za državo in državne ustanove, nujno plasira kot "public domain" -- če so jo plačali davkoplačevalci, jo imajo tudi pravico sami uporabljati. Kakorkoli želijo. Potem argument z avtorsko kodo in tehničnimi omejitvami odpade.

Anglija, po drugi strani, ima celotno upravo kar v odprti kodi githubu: https://github.com/alphagov

Lastnik kode so sami (je odprta koda), zunanje firme le najemajo kot strokovnjake, ki kodi kotribuirajo.

Če bi meli naši "cajones", bi začeli nadgrajevati Angleško kodo in s si s tem drastično znižali stroške.

A Slovenija je pač -- Slovenija.

A. 31. 8. 2015, 16.37

Dober članek! Še več takih!

Početak 1. 9. 2015, 08.35

Kako je pa SRC izsiljeval tožilstvo in policijo? Pa ostanki CVI-ja kot so Astec, ki so se ponekod zaredili? Tam se je v zadnjih 15 letih šele negospodarno pretočilo cvenka!

Anže Voh Boštic 1. 9. 2015, 10.31

Če imaš kakršne koli konkretne podatke nam jih lahko posreduješ na info(at)podcrto.si

Jure 1. 9. 2015, 11.10

Res lepo in pohvalno, da se piše o tej tematiki, vendar sem zelo presenečen nad tako pavšalnimi ocenami in ugotovitvami na podlagi le dveh pogodb. Razlog zakaj se v Sloveniji (Javni upravi) nič ne spremeni je tudi v tako nestrokovnem in pavšalnem pristopu do te tematike. Iz navedenih dokumentov ni razvidno za kakšno aplikacijio gre (kako zahtevna je), kaj vse obsega in kaj je od prvotne aplikacije iz leta 1995 sploh še danes ostalo? Zmotilo pa me je dejstvo, da avtor navaja, da bi takšno aplikacijo lahko naredilo neko drugo podjetje za takratno (45000eur) dvakratno ali trikratno vrednost, to pa je popolen nesmisel. Žal bi drugo konkurenčno podjetje za novo takšno aplikacijo (potrebno bi bilo videti specifikacija) na javnem razpisu zahtevalo minimalno od 750.000 do 1.000.000 evrov in nato posebej še drugo podjetje za vzdzevanje morda malce manj kot sedaj. Tako je to pri nas, pa želeli to slišati ali pa ne, vendar o tem se žal ne piše. Veliko večje vsote se izgubljajo na Ministrstvu za javno upravo, vendar o tem se žal nič ne piše.

Anže Voh Boštic 1. 9. 2015, 11.19

Tvoj pomislek glede zahtevnosti aplikacije je zelo relevanten in ta podatek smo želeli pridobiti tudi mi. Če boš pozorno prebral članek boš videl, da piše, da smo se na ministrstvo obrnili za pojasnila, zakaj je vzdrževanje zdaj dražje kot pred 20 leti. Ministrstvo je imelo vso možnost pojasniti, zakaj (kjer bi npr. lahko navajali večjo kompleksnost aplikacije itd.). A v odgovor so nam poslali le obe pogodbi. In zato smo morali na podlagi tega sklepati, da se ni spremenilo nič bistvenega. V nasprotnem primeru bi namreč verjetno to pojasnili.
Z našimi vprašanji smo se že pred časom obrnili tudi na Comland (ki bi verjetno lahko pojasnil zadevo). Kako se je to končalo si lahko prebereš v članku.

Jure 1. 9. 2015, 12.28

Se strinjam, da so imeli možnost pojasniti in tukaj tudi vidim velik problem Državne uprave, da niti toliko niso ali pa mi nismo vredni, da bi nam pojasnili vso zadevo, ker se itak nikoli nikomur nič ne zgodi. Enako velja tudi za podjetje Comland. Vendar kot sem omenil po mojem vedenju obstajajo še veliko hujši primeri na MJU.

SubjectX 1. 9. 2015, 15.33

Jure, o kaksnem miljonu to govoris za razvoj aplikacije? Se 750k je velika brca v temo. Si slucajno videl, kaksna je ta aplikacija? Tvoja ocena je se bolj za lase privlecena kot ugotovitev avtorja clanka, da bi se dalo podobno aplikacijo narediti za 3-4 vec kot 20 let nazaj..

Drugace pa ja, celoten IT sektor javne uprave je prenapihnjen, len in neodziven. Komaj cakam, da se bo nekdo spravil vzeti pod drobnogled IS zdravstva, ki so ga zdaj z takim pompom splavili..

Anonimnik 11. 9. 2015, 18.16

Super članek :-).

Dobro je, da se posveti več pozornosti naročanju storitev IT in javno razgaliti vse packarije. Se pa je pametno vzdržati posploševanj in kaznovati samo slabe prakse in ne kar vseh, ki delamo na tem področju.
Pri mojih razpisih je vedno urejeno lastništvo in licenciranje, vedno je omogočeno nadaljevati vzdrževanje in razvoj tudi drugim ponudnikom (in ja, se dogajajo rošade, na nekem projektu imam že 3. ponudnika).

Če se želi cenovno učinkovitost pri storitvah IT, je potrebno razmišljati o notranjih razvojnih oddelkih in ne samo o javnem naročanju posameznih informacijskih sistemov/izdelkov.

Pri javnem naročanju so poleg stroška razvoja v ceno vključeni še:
- 22% davka na stroške izdelave (ni skoraj nikakršnega vstopnega davka)
- 10% dela vedno ostane "v hiši" za nadzor projekta ali pa tega nadzora ni - kar je seveda zelo slabo
- vsaj režijske stroške, maržo, stroške financiranja ...

Poleg tega so še naslednje slabosti:
- odzivnost je določena s pogodbo med pravnimi subjekti namesto med operativnim in razvojnim oddelkom "znotraj hiše"
- Znanje ti po poteku pogodbe "odkoraka" iz hiše...
- Notranji razvojni oddelek lahko deluje po agilnih metodah, zunanji pravilom deluje po zastareli in dragi metodi "waterfall". Pri agilnem razvoju so možne trenutne spremembe po trenutnih prioritetah, brez večletnega načrtovanja, iskanja vira financiranja in izvedbe.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno