Ne želite zamuditi novih vsebin na Pod črto? Naročite se na naše tedenske e-novice, ki jih pripravljamo za vas že več kot deset let. Tako boste vsak teden prejeli v branje, ogled in poslušanje kvalitetne in zanimive vsebine. Naročite se lahko zelo enostavno tukaj >>

V letih 2021 in 2022 smo s Pod črto v okviru našega partnerstva v Evropski mreži za podatkovno novinarstvo (EDJnet) sodelovali v več mednarodnih podatkovnih preiskavah, za katere smo zbrali in analizirali podatke za Slovenijo.

V tokratni objavi predstavljamo preiskavo stanja v zaporih med epidemijo, preiskavo dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, preiskavo strateških rezerv cepiva proti opičjim kozam, preiskavo azilnega sistema ter preiskavo problemov s plastiko.

Ne želite zamuditi novih vsebin? Naročite se na naše tedenske e-novice:

Naroči se na naše e-novice

Leave this field empty if you're human:

Na podlagi sodelovanja v mednarodni preiskavi o plastični embalaži, kjer smo se osredotočili na proizvajalce pijače in hrane ter njihove zaveze o uporabi plastike, smo pri Pod črto izvedli tudi lastno preiskavo, v kateri smo izpostavili probleme s plastično embalažo, ko ta postane odpadek.

Okužbe s covid-19 v evropskih zaporih

Leta 2021 smo sodelovali pri zbiranju in preverjanju podatkov o okužbah s covidom-19 v evropskih zaporih. Pri Pod črto smo zbrali podatke za Slovenijo.

Preiskava, pri kateri je pod vodstvom Deutsche Welle skupno sodelovalo 12 medijev iz mreže EDJNet, je pokazala, da so države z namenom zajezitve okužb v zaporih sprejemale drastične ukrepe. Na Irskem so bili na primer zaporniki, starejši od 70 let in s kroničnimi boleznimi, avtomatsko nameščeni v samice.

Ti ukrepi so povzročili, da so bili zaporniki še bolj izolirani, odrezani od obiskov ter dela in izobraževanja.

Ugotovili smo, da so bili nekateri od najbolj drastičnih in dolgotrajnih ukrepov vpeljani v državah z največjo prenatrpanostjo zaporov, zaradi česar je bilo pravila o vzdrževanju razdalje nemogoče izvajati. Vseeno večina držav zapornikov ni vključila v prioritetni plan cepljenja.

Sama preiskava pa je razkrila tudi problem s podatki, ki se zbirajo v zaporih.

Vse prispevke, ki so nastali v okviru preiskave, najdete na povezavi:

• Okužbe s covid-19 v evropskih zaporih

Dostopnost postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo

Leta 2021 smo sodelovali pri evropski preiskavi o dostopnosti postopkov za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP).

Preiskovalno skupino, ki jo je skupno sestavljalo 9 organizacij, je vodil španski medij Civio, s Pod črto pa smo sodelovali pri zbiranju in analizi podatkov za Slovenijo.

Preiskava je pokazala, da med evropskimi državami obstajajo velike razlike pri dostopnosti postopkov OBMP, enotnih evropskih smernic glede dostopnosti pa ni na vidiku, saj Evropska unija pri urejanju tega področja nima skoraj nobenih pristojnosti.

Pri dostopu do OBMP obstajajo velike razlike med heteroseksualnimi pari ter LGBTIQ+, trans- in interseksualnimi osebami ter pari in posamezniki.

Ena pomembnih ovir pri dostopnosti postopkov OBMP je pomanjkanje javnega financiranja, saj nekatere države, kot sta Irska in Švica, teh postopkov ne krijejo, druge pa jih krijejo le delno.

Pri postopkih OBMP, ki so kriti iz javnih sredstev, pa je v veliko državah težava z dolgimi čakalnimi vrstami. Na Madžarskem, na primer, je bila v času naše preiskave čakalna doba za takšen postopek med 5 do 10 let.

Zaradi ovir z dostopnostjo se približno 5 odstotkov postopkov OBMP izvede v tujini. Med bolj popularnimi državami so Španija, Češka, Danska in Belgija. Leta 2019 so na primer španske klinike izvedle 18.457 postopkov za osebe iz tujine, medtem ko so na Danskem izvedli 22 odstotkov postopkov za mednarodne paciente.

Več na povezavi: 

• Dostopnost postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo

Strateške rezerve cepiva proti opičjim kozam

V 2022 smo sodelovali pri članku o strateških rezervah cepiva proti opičjim kozam v različnih evropskih državah.

Tudi to preiskavo je vodil španski Civio, s Pod črto pa smo sodelovali pri zbiranju in analizi podatkov za Slovenijo.

Ta je pokazala, da sta le dve državi članici Evropske unije imeli na zalogi strateške rezerve najbolj učinkovitega in varnega cepiva proti opičjim kozam.

Več v članku: 

• Strateške rezerve cepiva proti opičjim kozam

Problemi s plastiko

Pri Pod črto smo se spomladi leta 2022 pričeli ukvarjati s plastiko in problemi, ki so povezani z njeno uporabo.

Takrat smo v konzorciju skupno šestih medijev pod vodstvom Deutsche Welle v okviru mreže EDJNet zbrali podatke o zavezah podjetij glede uporabe plastične embalaže.

V projektu smo pod drobnogled vzeli zaveze o uporabi plastične embalaže pri podjetjih na področju prehranske industrije in pijač, ki imajo svoje sedeže v Evropi. V dveh desetletjih si je 24 različnih podjetij na tem področju zadalo 98 zavez.

Med njimi je bilo le 19 zavez, s katerimi so se podjetja zavezala k zmanjšanju porabe plastike ali povečanju deleža uporabe reciklirane plastike. Več kot polovica zavez je bila dana v zadnjih nekaj letih, s predvideno realizacijo šele do konca leta 2025.

Naše delo na področju problematike uporabe plastične embalaže smo pri Pod črto nadaljevali s samostojno preiskavo o problemih ravnanja z odpadno plastiko v Sloveniji – pri tem smo razkrili več sistemskih problemov.

V prvem članku v seriji ugotavljamo, zakaj se v Sloveniji zadnja leta nabirajo kupi neprevzete plastične embalaže, koliko so nas davkoplačevalce stali interventni odvozi te embalaže in kaj se je z odvzeto embalažo zgodilo. Prav tako pa smo analizirali, kaj je narobe s sistemsko ureditvijo ravnanja z odpadno embalažo, da je do tega sploh prišlo.

Vendar neprevzemanje odpadne embalaže ni edini sistemski problem.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji je netransparenten in ni vzpostavljen tako, da bi proizvajalce spodbujal k bolj trajnostnim proizvodom. O tem smo pisali v drugem članku.

Med zbiranjem podatkov smo preverili tudi lasten »plastični odtis« – članice in člani ekipe Pod črto, skupno pet gospodinjstev z desetimi človeškimi in sedmimi živalskimi člani, smo novembra 2022 tako štirinajst dni zbirali vso svojo plastično embalažo (zbrano plastiko smo potem seveda pobrali in odpeljali na odpad).

Posneli smo tudi dve epizodi podkasta: v prvi ste se nam lahko pridružili na terenu pri preverjanju lastnega plastičnega odtisa, v drugi pa smo se odpravili še na odlagališče odpadkov in preverili, zakaj imamo v Sloveniji sistemske težave s kupi neprevzete plastične embalaže.

Vse objave v temi Problemi s plastiko:

• EDJNet: Broken plastics promises
• Problemi s plastiko (video)
• Problemi s plastiko (1.del): 16,5 milijona davkoplačevalskega denarja za odstranjevanje neprevzete embalaže
• Problemi s plastiko (2. del): Zakon v ustavni presoji, medtem tvegamo kazen Evropske komisije
• Epizoda 38: Kakšen je naš plastični odtis? (1. del)
• Epizoda 39: Zakaj imamo v Sloveniji težave s kupi neprevzete odpadne embalaže? (2. del)

Begunci iz Ukrajine in evropski azilni sistem