V letih 2023–2024 smo s Pod črto v okviru našega partnerstva v Evropski mreži za podatkovno novinarstvo (EDJNet) sodelovali v več večjih mednarodnih podatkovnih preiskavah, za katere smo zbrali in analizirali podatke za Slovenijo.

V tokratni objavi predstavljamo preiskave o: stanju na trgu dela po covidu-19, pomanjkanju zdravil v Evropi, femicidu, onesnaženosti zraka in volilni neudeležbi v Evropi ter o dostopu do informacij javnega značaja, ki so nastale v sodelovanju z mediji iz različnih evropskih držav.

Pri več preiskavah smo na podlagi sodelovanja pri zbiranju podatkov za mednarodno preiskavo razvili in objavili tudi lastne preiskave, kjer smo se osredotočili na sistemske probleme v Sloveniji.

Tako smo na primer lani jeseni objavili preiskavo o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki jo lahko berete tudi tudi v angleškem prevodu.

Ter temo o volilni neudeležbi v Evropi, kjer smo lani objavili serijo podkastov, letos pa pripravljamo članke.

O vseh naših preiskavah redno poročamo v naših tedenskih e-novicah. Nanje se naročiš tu:

Naroči se na naše e-novice

Leave this field empty if you're human:

Spremembe na trgu dela

Leta 2023 smo sodelovali pri preiskavi o spremembah na področju dela po epidemiji covida-19. Pri Pod črto smo zbrali in analizirali podatke za Slovenijo. 

Preiskava, pri kateri je pod vodstvom Alternatives Economiques skupno sodelovalo 7 medijev iz mreže EDJNet, je pokazala, da se trg dela v Evropi sooča z velikimi spremembami. Stopnja brezposelnosti se je na primer znatno znižala, vseeno pa ni izginila in še vedno obstaja velik delež ljudi, ki so iz trga dela izključeni.

Epidemija covida-19 je povzročila povečanje platformne ekonomije, kar je imelo izrazito negativne vplive na delovne razmere delavcev.

Ugotovili smo tudi, da so se plače v splošnem sicer zvišale, vendar pa to zvišanje ni sledilo inflaciji oziroma zvišanju cen. Zelo se je povečalo tudi delo na daljavo, ki se je pred epidemijo marsikje zdelo skoraj nepredstavljivo.

Svet dela se je torej soočil z velikimi spremembami, ki imajo tako za delavce kot delodajalce občutne posledice. 

Članek o spremembah na področju dela, pri katerem smo sodelovali s podatki za Slovenijo, lahko preberete v angleškem jeziku:

• The great disappearance of job applicants

Članek je bil v obliki dosjeja objavljen tudi v tiskani in spletni verziji francoskega medija Alternative Economiques, s katerim sodelujemo v okviru partnerstva EDJNet.

Vse prispevke, ki so nastali v okviru preiskave, najdete na povezavi:

• Delo po covidu-19 v Evropi

Pomanjkanje zdravil v EU

V letu 2023 smo sodelovali pri preiskavi o pomanjkanju zdravil v Evropi.

Mednarodno preiskovalno skupino je vodil grški MIIR, skupno pa je v njej sodelovalo osem evropskih medijev. Pri Pod črto smo zanjo zbrali in analizirali podatke za Slovenijo. 

V okviru preiskave smo s sodelujočimi partnerji ustvarili bazo podatkov o pomanjkanju zdravil, v kateri je 22.107 vnosov iz 9 držav v obdobju 5 let.

Na podlagi zbranih podatkov smo v članku ugotovili, da se problem pomanjkanja zdravil v Evropi povečuje že zadnjih 20 let. 

O problematiki pomanjkanja zdravil se je začelo več pisati in govoriti ob pojavu epidemije covida-19, začetku vojne v Ukrajini in energetske krize, vendar pa pomanjkanje zdravil ni nov pojav in nanj niso vplivali le ti dogodki.

Zato smo se v naši preiskavi osredotočili na sistemske razloge za pomanjkanje.

Vse članke, ki so nastali na podlagi zbranih podatkov, najdete na povezavi: 

• Why Europe is running out of meds, again

Onesnaženost zraka v EU

Na podlagi našega sodelovanja v mreži EDJNet smo lani jeseni na Pod črto začeli raziskovati novo temo o onesnaženosti zraka v Sloveniji in objavili članek:

• Fini delci v zraku: V Sloveniji bomo morali onesnaženost znižati za dve tretjini

Ugotovili smo, da čeprav je za zdravje ljudi lahko škodljiva že kratkotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, pa je še večji problem to, da je izpostavljenost onesnaženemu zraku v Evropi nenehna, zlasti v mestih.

V Sloveniji na onesnaženje zraka oziroma koncentracijo delcev v zraku vplivajo zlasti visoke količine izpustov zaradi kurjenja lesa v kurilni sezoni. 

V naši preiskavi smo se med vsemi onesnaževali zraka osredotočili na t. i. fine delce (PM 2,5), ker imajo enega največjih in najbolj preučenih vplivov na zdravje ljudi.

Ugotovili smo, da se kljub zmanjševanju onesnaženosti zraka s finimi delci pri nas še vedno občasno pojavljajo visoke ravni delcev, nove omejitve letnih koncentracij finih delcev, ki bi jih po novi evropski direktivi morali doseči do leta 2030 in 2035, pa smo v času nastanka članka presegali praktično na vseh merilnih mestih pri nas.

Zato smo preverili, kako se bo Slovenija lotila znižanja koncentracije finih delcev.

Ta problematika je še posebej pomembna z vidika javnega zdravja, saj onesnaženje s finimi delci povzroča prezgodnja rojstva, bolezni in v Sloveniji več kot 800 preprečljivih smrti letno.

Temo o onesnaženosti zraka smo februarja letos posodobili z nekaterimi novimi informacijami in naš članek objavili še v angleškem jeziku:

• Fine particles in the air: Ljubljana among the most polluted European cities

20. februarja letos je nato potekalo zaključno pogajanje o zgoraj omenjeni direktivi o kakovosti zraka v EU med Evropsko komisijo (EK), Evropskim parlamentom (EP) in Evropskim svetom (ES).

Na njem so dosegli začasni politični dogovor o predlogu za določitev standardov EU glede kakovosti zraka, med drugim tudi o novih letnih mejnih vrednosti finih delcev.

Že v lanskem članku smo pripravili projekcije, kaj pomenijo različne, takrat še potencialne, nove omejitve onesnaženosti za Slovenijo glede na trenutno onesnaženost s finimi delci ter kakšne ukrepe lahko na ravni Slovenije sploh sprejmemo za znižanje onesnaženosti zraka.

V letos prevedeni različici našega članka pa lahko med drugim preberete, kako so pogajanja glede vsebine direktive potekala do zaključnega dogovora.

To, kaj bo sprejem direktive pomenil za kakovost zraka v Evropski uniji in Sloveniji, bomo na Pod črto spremljali še naprej in pripravili tudi nadaljevanje te teme.

Vsi članki o onesnaženosti zraka na spletni strani EDJNet:

• Onesnaženost zraka v Evropi

Ne želiš zamuditi novih vsebin na Pod črto? Spodaj se naroči na naše e-novice:

Naroči se na naše e-novice

Leave this field empty if you're human:

Femicid v Evropi

V okviru našega partnerstva v mreži EDJNet je bila konec februarja 2023 objavljena preiskava o femicidu v Evropi, za katero smo pri Pod črto zbrali podatke za Slovenijo. 

Preiskava osvetljuje femicide in naraščajoče intimnopartnersko nasilje nad ženskami v času pandemije ter še posebej opozarja na pomanjkanje aktualnih podatkov o tej problematiki:

• Femicides: the undeclared war on women in Europe

Pri prvem delu preiskave, ki jo je vodil grški MIIR, je skupno sodelovalo 18 uredništev iz vse Evrope, zbrali pa smo podatke o nasilju nad ženskami za leta 2010–2021.

V preiskavi smo se še posebej osredotočili na nasilje nad ženskami med epidemijo covida-19 in ugotovili, da se je odstotek femicidov med epidemijo še posebej izrazito povečal v Grčiji, Sloveniji, Nemčiji in Italiji (v primerjavi z letom 2019). 

V nadaljevanju preiskave nas je 15 medijev med novembrom 2023 in marcem 2024 sodelovalo pri nadaljnjem zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami v Evropi.

Zbirali smo podatke za 28 držav za obdobje 2012–2023, v analizi pa smo se osredotočili zlasti na leta 2014–2022, saj je za to obdobje na voljo največ primerljivih podatkov.

Po dostopnih podatkih Eurostata so v 20 evropskih državah, med katere spada tudi Slovenija, v letih 2012–2022 partnerji in ostali družinski člani umorili 6.806 žensk, od tega so jih 4.334 umorili njihovi intimni partnerji in 2.472 njihovi družinski člani. (Ti podatki ne vključujejo Belgije, Bolgarije, Danske, Estonije, Irske, Luksemburga, Poljske in Srbije.)

Primerljivi podatki niso dostopni za vsa leta in za vse države, kar pomeni da so uradne številke umorjenih nižje od dejanskih, prav tako podatki niso enostavno primerljivi med seboj.

V obdobju 2012–2022 je bilo po podatkih Eurostata v dvajsetih državah Evrope, med katere spada tudi Slovenija, skupno ubitih 12.431 žensk, od tega so torej 4.334 žensk umorili njihovi intimni partnerji.

Kar pomeni, da med tremi nasilnimi smrtmi žensk eno povzroči njihov intimni partner.

Vse objave v mednarodni preiskavi lahko spremljate tukaj: 

• Femicid v Evropi

Volilna neudeležba v državah EU

Konec leta 2023 smo v okviru mednarodnega sodelovanja v mreži EDJNet otvorili še eno novo temo.

V koordinaciji portugalskega medija Divergente nas je 15 medijskih organizacij več kot leto dni zbiralo podatke o volilni udeležbi in z njo povezanih družbeno-ekonomskih dejavnikih za štiri vrste volitev (lokalne, državnozborske, predsedniške in evropske) za 17 držav Evropske unije. Pri Pod črto smo jih zbrali za Slovenijo.

Na podlagi zbranih podatkov in intervjujev z domačimi in tujimi strokovnjaki smo decembra lani objavili dve epizodi Pod črto podkasta o volilni neudeležbi v Sloveniji in Evropski uniji.

V prvi epizodi podkasta smo na podlagi analize zbranih podatkov ugotovili, da v Sloveniji na večini volitev udeležba pada že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, eno najnižjih udeležb pa imajo lokalne volitve.

Ker nas je zanimalo, zakaj je tako, smo se odpravili tudi na teren – v slovenske v kraje z najnižjo udeležbo na volitvah:

• Epizoda 41 – Neudeležba na volitvah: Zakaj v Sloveniji voli vse manj ljudi?

Še nižja kot na lokalnih je udeležba na evropskih volitvah, Slovenija pa spada med pet držav z najnižjo udeležbo. Na prvem mestu po neudeležbi je Slovaška, po vrsti pa ji sledijo Češka, Slovenija, Hrvaška in Portugalska.

Zakaj je tako, smo preverjali v drugi epizodi podkasta:

• Epizoda 42 – Neudeležba na volitvah (2. del): Evropski parlament pritegne najmanj volivcev 

V pogovorih z domačimi in tujimi strokovnjaki smo pogledali, kakšne so družbeno-ekonomske značilnosti držav, ki vplivajo na volilno neudeležbo.

V sklopu mednarodne preiskave je pod vodstvom naših portugalskih partnerjev Divergente nastala tudi interaktivna spletna stran s podatki o volilni neudeležbi v Evropski uniji. Pri pripravi spletne strani smo pri Pod črto sodelovali z zbiranjem in preverjanjem podatkov za Slovenijo.

Tema o volilni neudeležbi je letos posebej aktualna, saj so junija potekale volitve v Evropski parlament, ob tem pa je pri nas aktualna tudi razprava o ureditvi volilnega sistema.

Temo zato nadaljujemo tudi v letu 2024. Ob že omenjenih dveh podkastih in animaciji, ki smo jo objavili lani, smo junija letos – tik pred letošnjimi evropskimi volitvami – naredili še lastno analizo podatkov o volilni neudeležbi in ugotovitve objavili v članku (tudi ta je bil v okviru EDJNet preveden in objavljen v angleščini):

• Evropske volitve: Slovenija v samem vrhu po neudeležbi

V prvem članku smo se osredotočili na evropske volitve, saj imajo med vsemi volitvami v Sloveniji najnižjo udeležbo.

Čeprav je Slovenija na letošnjih evropskih volitvah z 41,65 odstotka oddanih glasov zabeležila rekordno udeležbo na evropskih volitvah, ostaja udeležba na evropskih volitvah primerjalno gledano še vedno nizka. Slovenija pri tem ni izjema med državami članicami EU. Na zadnjih volitvah v Evropski parlament namreč ni volil skoraj vsak drugi volivec v državah Evropske unije.

V članku med drugim ugotavljamo, da je neudeležba na volitvah višja v mlajših državah članicah EU. Med njih prištevamo države, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje.

Na udeležbo na volitvah vpliva več dejavnikov, zato smo se v prvem delu analize osredotočili na sistemski vidik neudeležbe in preverili, katere države Evropske unije so na evropskih volitvah 2009, 2014 in 2019 ponujale možnost neposredne izbire med kandidati, katere so imele starostno omejitev, nižjo od osemnajst let, obvezno udeležbo na volitvah in možnost e-volitev.

Letos jeseni bomo objavili tudi nadaljevanje te teme, v katerem bomo predstavili rezultate naše analize evropskih volitev in se posvetili še drugim kontekstualnim, sistemskim in družbeno-ekonomskim dejavnikom, ki vplivajo na udeležbo na volitvah.

Ne želiš zamuditi novih vsebin na Pod črto? Naroči naše tedensko branje v svoj e-nabiralnik:

Naroči se na naše e-novice

Leave this field empty if you're human:

Vsi naši dosedanji prispevki o volilni neudeležbi:

• • Epizoda 41 – Neudeležba na volitvah: Zakaj v Sloveniji voli vse manj ljudi?
  • Epizoda 42 – Neudeležba na volitvah: Evropski parlament pritegne najmanj volivcev
  • Video: Zakaj v Sloveniji voli vse manj ljudi?
  • Evropske volitve: Slovenija v samem vrhu po neudeležbi
  • European election turnout: mandatory voting, age limits and possibility to choose candidates (angleški prevod)

Vse prispevke, ki so bili v okviru preiskave objavljeni na spletni strani EDJNet, najdete na povezavi:

• Volilna neudeležba

Dostop do informacij javnega značaja v Evropi

V okviru partnerstva v mreži EDJNet smo pod vodstvom španskega medija Civio in v sodelovanju z ostalimi partnerji lani pripravili članek o dostopu do informacij javnega značaja v Evropi.

Zbrali smo podatke o razlikah pri dostopu do informacij javnega značaja v desetih evropskih državah:

• Transparency delayed is not transparency at all: Italy, Germany and Spain allow slowest replies to public information requests

Analiza zbranih podatkov je pokazala, da je desetim vključenim državam skupno pomanjkanje skladnosti s pravili glede zagotavljanja prostega dostopa do informacij javnega značaja, kar posledično vpliva na pravico javnosti do informiranosti.

Članek izpostavlja, da zahtevam za dostop do informacij javnega značaja običajno ni ugodeno v razumnem roku.

Če oseba javnega prava ne odgovori na prošnjo za dostop do informacij javnega značaja oziroma teh informacij ne zagotovi, prosilcem preostane le, da sprožijo upravni spor.

Posledica je, da postopki dostopa do informacij javnega značaja v praksi trajajo tudi več mesecev ali celo let. Informacije v tem času pogosto postanejo neuporabne, s čimer pa imamo tudi Pod črto kar nekaj izkušenj.

Vaše donacije že 10 let omogočajo, da izvajamo kompleksne in dolgotrajne preiskave. Podprite Pod črto ob 10. rojstnem dnevu z donacijo po izbiri:

* V skladu z našim Kodeksom delovanja podatkov donatorjev, ki so fizične osebe, ne objavljamo javno. Izjema so donatorji fizične osebe, ki so v posameznem letu donirali več kot 30.000 (trideset tisoč) evrov. Imena teh fizičnih oseb medij javno objavi.