Femicid v Evropi in delo na novih preiskavah

Konec lanskega leta in letos smo se v okviru mednarodne preiskave ponovno ukvarjali s spolnim, družinskim in partnerskim nasiljem ter femicidom kot skrajno obliko nasilja nad ženskami s strani njihovih intimnih partnerjev, nekdanjih partnerjev ali družinskih članov.

V okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJnet) nas je 15 medijev med novembrom 2023 in marcem 2024 sodelovalo pri zbiranju podatkov o nasilju nad ženskami v Evropi. Zbirali smo podatke za 28 držav za obdobje 2012–2023, v pa smo osredotočili zlasti na leta 2014–2022, saj je za to obdobje na voljo največ primerljivih podatkov:

• Trapped in Darkness: Women in Europe remain defenseless against gender-based violence

Po dostopnih podatkih Eurostata je bilo v dvajsetih evropskih državah, med katere spada tudi Slovenija, v letih 2012–2022 s strani partnerjev in ostalih družinskih članov umorjenih 6.806 žensk, od tega so jih 4.334 umorili njihovi intimni partnerji in 2.472 njihovi družinski člani. (Ti podatki ne vključujejo Belgije, Bolgarije, Danske, Estonije, Irske, Luksemburga, Poljske in Srbije.)

Primerljivi podatki torej niso dostopni za vsa leta in za vse države, kar pomeni, da so uradne številke umorjenih nižje od dejanskih, prav tako podatki niso enostavno primerljivi med seboj zaradi različnih metodologij zbiranja podatkov ter različne definicije kaznivih dejanj in beleženj razmerja med žrtvijo in storilcem.

V obdobju 2012–2022 je bilo po podatkih Eurostata v dvajsetih državah Evrope, med katere spada tudi Slovenija, skupno ubitih 12.431 žensk, od tega so jih torej 4.334 ubili njihovi intimni partnerji.

Kar pomeni, da med tremi nasilnimi smrtmi žensk eno povzroči njihov intimni partner.

Več ugotovitev bomo delili v lastni preiskavi, ki bomo jo objavili v tem letu tako na Pod črto kot v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet).

Vse objave v mednarodni preiskavi lahko spremljate tukaj.

Pri Pod črto se bomo osredotočili, kot je naše poslanstvo, predvsem na sistemske nepravilnosti in vprašanje: kaj moramo kot družba še storiti na sistemski ravni, da bi preprečili spolno, fizično, psihološko in ekonomsko nasilje v družini in partnerskih razmerjih, pravočasno pomagali žrtvam ter posledično preprečili dodatne nasilne smrti.

Ob tem pa zbiramo in analiziramo tudi podatke za nove lastne preiskave, ki jih za vas pripravljamo letos. Če želite biti o naših novih temah obveščeni takoj, ko jih objavimo, vse tiste, ki se še niste, lepo vabimo, da se tule naročite na naše vikend branje.

Otvoritev praznovanja 10. obletnice: Organizirali smo prvi Teden preiskovalnega novinarstva

Med osmim in dvanajstim aprilom smo v sklopu praznovanja desete obletnice našega delovanja na Pod črto izvedli prvi Teden preiskovalnega novinarstva. 

Metodologijo našega dela smo pri Pod črto razvijali več let, in ker si želimo, da bi se znanje o preiskovalnem, podatkovnem in na dokazih temelječem novinarstvu razširilo tudi v širši slovenski in mednarodni medijski prostor, smo že več let načrtovali, da bomo pričeli z organizacijo rednih izobraževanj.

V zadnjih letih smo sodelovali z več odličnimi mednarodnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki, ki smo jih povabili tudi k sodelovanju na našem prvem tednu preiskovalnega novinarstva.

Z nami so bili kot mentorji preiskovalni novinarji Mark Hunter, Luuk Sengers, Susanne Reber in naša direktorica ter odgovorna urednica Taja Topolovec, ki je ob izvedbi dveh delavnic tudi vodila celoten teden.

Želeli smo organizirati teden preiskovalnega novinarstva, ki bi v petih dneh udeležence in udeleženke vodil od začetne ideje do zastavitve preiskave. Ter v okviru delavnic vzpostaviti novinarski laboratorij, ki bi udeleženkam in udeležencem omogočil, da testirajo svoje ideje ter dobijo takojšen odziv mentorjev in mentoric.

Nam je uspelo? Tedna preiskovalnega novinarstva se je udeležilo 15 novinark in novinarjev ter raziskovalk in raziskovalcev iz nevladnih organizacij iz Slovenije in tujine. Vabimo vas k branju odzivov, ki so jih udeleženci napisali o delavnicah in se strinjali, da jih lahko delimo z vami.

»Delavnica je bila brezhibno organizirana in nas v kratkem času intuitivno popeljala od teorije do praktične uporabe metodologij raziskovalnega novinarstva. Ta lahkotnost povezovanja teorije in prakse mi je omogočila nove perspektive na teme, ki so, ali bolje rečeno, ki bodo ključne za moje raziskovalno delo v Računalniškem muzeju. Eden najbolj nepozabnih vidikov delavnice je bila priložnost, da smo lahko poslušali vodilne strokovnjake v področju raziskovalnega novinarstva. Njihovo strokovno znanje in strast sta bila očitna, služila pa sta kot vir navdiha in motivacije za udeležence. Njihove zgodbe in znanje niso le obogatile naše razumevanje, ampak so nas tudi spodbudile, da presegamo meje naših raziskovalnih prizadevanj.« —Silvana Žorž, digitalna humanistka Računalniškega muzeja

»Teden preiskovalnega novinarstva mi je prinesel jasen vpogled v stopnje preiskovalnega novinarstva. Gostje (Mark Lee Hunter, Luuk Sengers in Susanne Reber) in gostiteljica (Taja Topolovec, podcrto.si) so strnili, a poglobljeno predstavili, ključne orientacijske namige – na poti konstrukcije kakovostnih besedil zaradi procesa preverjanja in usmerjenega poglabljanja. Podcrto.si je, nenazadnje, zgled preiskovalnemu novinarstvu v Sloveniji. Hvala za znanja in veščine.«  —Udeleženka

»Teden preiskovalnega novinarstva je bil zame kot za raziskovalko zelo dragocena izkušnja. Menim, da je bil odlično vsebinsko strukturiran. Namreč, kljub temu, da smo imeli delavnice s štirimi različnimi mentorji (v petih dneh), se je vsebina delavnic iz dneva v dan smiselno nadaljevala in nadgrajevala, za kar bi organizatorjem res želela čestitati. Cenim tudi, da so bile delavnice zelo interaktivne in da smo teorijo spoznavali na praktičnih primerih in skozi izkustveno učenje.« —Nina

»Hvala za poglobljeno izobraževanje in odlične predavatelje ter zelo pomembne vsebine. Teden preiskovalnega novinarstva 2024 mi je povrnil zaupanje v prihodnost kakovostnih medijskih vsebin v Sloveniji.« —Udeleženka

»Delavnice, ki so jih organizirali pri Pod črto, in vodili dobro pripravljeni Taja Topolovec, Mark Lee Hunter, Luuk Sengers in Susanne Reber, so bile koncizne, interaktivne, z mnogo praktičnimi primeri in priporočili za novinarje, ki želijo uporabiti preiskovalne metode ali močne osebne pripovedi, ki razkrivajo širšo sliko.« —Urban Tarman, Radio Slovenija

»Pod vodstvom izkušenih novinarjev in medijskih strokovnjakov so delavnice ponudile struktiriran okvir za razumevanje preiskovalnega procesa od ideje do objave. Posamične delavnice so bile dobro premišljene ter so pokrivale področje preiskovalnih metodologij, preverbe virov, podatkovnih analiz in etičnih vprašanj. Zaradi česar delavnice res izstopajo, je njihov praktičen pristop: vsaka delavnica je vključevala praktične naloge in primere, ki so udeležencem omogočili, da preizkusijo teoretične koncepte v realnih scenarijih.« —Sabrina Żammit Vella, novinarka

Še enkrat hvala vsem gostujočim mentorjem in vsem udeleženkam in udeležencem za odlično sodelovanje ter navdihujoče debate.

Praznovanje 10. obletnice Pod črto pa se je z izvedbo Tedna preiskovalnega novinarstva šele dobro začelo.

Načrtujemo še veliko zadev ob našem in vašem praznovanju – najprej prihajajo v objavo nove preiskave in podkasti. Pred poletjem pa bomo zagnali še en nov projekt, s katerim želimo razširiti znanje preiskovalnega novinarstva v širši slovenski in mednarodni prostor. Več o tem bomo sporočili kmalu.

Ste zamudili prvi Teden preiskovalnega novinarstva? Ne skrbite, pri Pod črto namreč že načrtujemo, kako bi ga lahko ponovno izvedli spet prihodnje leto.

Delovanje Pod črto in nadaljnji razvoj preiskovalnega novinarstva lahko ob 10. obletnici podprete z donacijo po svojih zmožnostih. Hvala! Zelo nas veseli, da ste z nami.

Pod črto v drugih medijih

Zaradi naše preiskave o dostopnosti stanovanj, ki smo jo objavili lani decembra, so nas aprila povabili v oddajo 24 ur.

Z vašo podporo smo lani namreč odprli pomembno novo temo o stanovanjski problematiki v Sloveniji.

Kot smo decembra ugotovili v članku Kdo si lahko privošči lasten dom v Ljubljani?, pri nas ne primanjkuje samo cenovno dostopnih stanovanj, temveč manjkajo tudi aktualni podatki, na podlagi katerih bi sploh lahko dovolj jasno vedeli, kakšne so dejanske potrebe prebivalcev.

Zato smo dostopne podatke poiskali mi. Začeli smo v Ljubljani, kjer smo zbrali in analizirali podatke o novogradnjah in potrebah po stanovanjih v glavnem mestu.

O naših ugotovitvah smo aprila podali izjavo za televizijsko rubriko 24 ur Inšpektor. Rubrika z naslovom Kdo si lahko privošči življenje v Ljubljani? je bila v sklopu informativne oddaje 24 ur predvajana 27. aprila, njen ogled pa je mogoč prek platforme Voyo.

Ministrstvo za kulturo je podprlo sofinanciranje našega projekta

Marca letos so nas z ministrstva za kulturo obvestili, da je bil naš projekt Iz krize v krizo: preiskovalne serije sistemskih ukrepov na Pod črto na letošnjem rednem letnem projektnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev izbran v sofinanciranje.

Projekt bomo izvedli do konca letošnjega leta. Ko sredstva prejmemo, bomo podatek dodali v naše finančno poročilo.

Spremembe v zavodu: pozdravljamo nove člane strokovnega sveta

Konec marca je dolgoletni član našega sveta zavoda Aljaž Vindiš izstopil iz sveta in se aprila pridružil našemu strokovnemu svetu. Za vse njegovo dosedanje delo se mu lepo zahvaljujemo in ga lepo pozdravljamo v novi strokovni vlogi.

Našemu strokovnemu svetu pa se je z aprilom pridružil tudi dr. Igor Vobič, profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Tudi njemu izrekamo iskreno dobrodošlico.

Svet zavoda Pod črto tako sestavljajo: Ana Gabrovec, Nina Hlebec in dr. Nina Cvar.

V našem strokovnem svetu pa so: dr. Sandra Bašić Hrvatin, dr. Maja Bogataj Jančič, dr. Igor Vobič in Aljaž Vindiš.

Finančno poročilo za marec in april 2024