Kronologija in skupne točke Twitter napadov na kritike stranke SDS in vlade

Podrobneje analiziramo vseh sedem napadov na kritike stranke SDS oziroma vlade na omrežju Twitter in predstavljamo njihove skupne značilnosti.

Ilustracija: Metod Blejec

V naši tridelni analizi strategije astroturfinga v Sloveniji smo analizirali, kako deluje mreža dobrih 300 profilov na Twitterju, ki širijo ideje stranke SDS ter napadajo kritike in nasprotnike te stranke oziroma vlade. Podrobneje smo opisali tri izmed sedmih analiziranih napadov. Tokrat pa predstavljamo analizo vseh sedmih napadov.

V analizi smo pri vseh sedmih napadih spremljali dejavnost vzorca 307 profilov v obdobju šestih dni po začetku posameznega napada. Na podlagi njihove dejavnosti lahko analiziramo, kako potekajo napadi in kateri profili na Twitterju imajo največ vpliva v posameznem napadu.

V prvih treh člankih smo predstavili, kaj je astroturfing, kakšno metodologijo smo uporabili in kako smo prišli do vzorca 307 profilov in kako smo analizirali napade.

Astroturfing (1. del): lažni Twitter profili, ki napadajo kritike stranke SDS

Astroturfing (2. del): kako potekajo napadi na kritike stranke SDS

Astroturfing (3. del): sovraštvo pod taktirko politikov in mnenjskih voditeljev SDS

Napad na Ivana Galeta: 23.–29. april 2020

Ivan Gale je nekdanji visoki uslužbenec na zavodu za blagovne rezerve. Prek zavoda je vlada ob začetku epidemije covid-19 lani spomladi nabavljala zaščitno opremo in ventilatorje za obolele z novim koronavirusom. Triindvajsetega aprila lani je Gale v oddaji Tarča razkril domnevno sporne politične vplive pri izbiri dobaviteljev zaščitne opreme.

Napadi na Galeta so se na Twitterju pojavili praktično takoj po koncu oddaje Tarča. Enega izmed bolj deljenih tvitov na začetku napada je naslednje jutro po oddaji objavil Boris Tomašič, programski in izvršni direktor televizije Nova24TV. Ta televizija deluje pod okriljem stranke SDS. V tvitu je Tomašič namigoval na nepoštenost Ivana Galeta. Kot smo opisali v naši preiskavi, mediji pod okriljem SDS pogosto sodelujejo v spletnih napadih na kritike omenjene stranke in vlade, ki jo vodi.

Na Galetovo nepoštenost je namigovalo tudi več drugih tvitov v tem obdobju.

Nekateri drugi profili so napadali Galetovo zdravstveno stanje. Spraševali so se, zakaj sodeluje v oddaji Tarča, če je uradno bolniško odsoten z dela, oziroma objavljali insinuacije o njegovem zdravstvenem stanju. Med bolj deljenimi je bil tvit Vaneta Gošnika. Gošnik je nekdanji poslanec stranke zelenih v slovenskem parlamentu. V zadnjih letih je v javnosti postal znan kot nasprotnik plačevanja mesečnega prispevka za delovanje RTV Slovenija. Gošnikov profil je med največkrat deljenimi Twitter profili v mreži, ki napada kritike vlade in stranke SDS.

Dan pozneje, 25. aprila, je bil napad na Galeta najbolj intenziven. Tistega dne so profili v našem vzorcu namreč objavili največ tvitov, ki so kritizirali ali celo žalili nekdanjega uslužbenca zavoda za blagovne rezerve. Med bolj deljenimi tviti je bil zapis Božidarja Novaka, ki je namigoval, da Galeta preiskuje policija.

Božidar Novak je sicer soustanovitelj komunikacijske agencije SPEM. V obdobju prve vlade pod vodstvom Janeza Janše med letoma 2004 in 2008 je prek takrat njegovega podjetja Media Polis skrbel za pretakanje oglaševalskega denarja iz podjetij v državni lasti v medije, ki so bili naklonjeni Janši in stranki SDS.

Pozneje so se v napad intenzivno vključili tudi mediji pod okriljem stranke SDS. Tednik Demokracija, ki je v solasti stranke, je nadaljeval z namigi na domnevno nepoštenost Ivana Galeta oziroma širil insinuacije, da ga preiskuje policija:

Napad na Galeta je potekal precej intenzivno vseh šest dni, ki smo jih zajeli v naši analizi. V tem času so profili v našem vzorcu objavili ali delili okoli 900 napadalnih tvitov. V napadu je z objavo ali deljenjem takšnega tvita sodelovalo 185 izmed dobrih 300 profilov v našem vzorcu. Več napadalnih tvitov je bil deležen le dr. Rihard Knafelj.

Graf: Napadalni tviti in deljeni tviti v napadu na Ivana Galeta po urah od 23. do 29. aprila 2020. Infografika: Metod Blejec

Gale je za Pod črto komentiral učinek napadov nanj. Povedal je, da napadi psihološko nanj precej vplivajo. Zaradi njih je doživel že cel vrtiljak čustev – od joka do besa.

Spletni napadi so se v njegovem primeru prelili tudi v resnično življenje. Na cesti je deležen raznih žaljivih ali celo grozečih gest. Nek mimoidoči mu je na primer s prstom gestikuliral rezanje vratu, dva sta ga celo pljunila.

Na domači naslov dobiva pisne žaljivke in grožnje ali pa so te zataknjene za brisalce njegovega avtomobila. Kot primere teh groženj navaja sporočila, da mu bodo razkosali otroke, in sliko matilde s koso. Zaradi tega je podal že več ovadb na policijo.

Največ groženj je bil deležen po nastopu v Tarči. Ponoven zagon groženj pa se je zgodil novembra lani, ko je Galetovo sliko z žaljivim sporočilom na družbenih omrežjih objavil predsednik vlade Janez Janša.

Ti napadi psihološko negativno vplivajo tako nanj kot na njegove najbližje. A, kot pravi Gale, tega navzven ne sme pokazati, saj bi tako dal napadalcem dodaten zanos.

S pritiski se sooča s tehnikami obvladovanja stresa in meditacijo. Najbolj pa mu pomaga podpora najbližjih ter skupin v njegovo podporo na družbenih omrežjih in podpora velikega dela medijev.

Gale je po svojem nastopu v Tarči na zavodu za blagovne rezerve izgubil službo. Zato zdaj zavod toži na sodišču. Njemu bližnji zaradi njegovega izpostavljanja v javnosti niso bili deležni neposrednih sankcij. Se pa včasih sprašujejo, kaj mu je bilo tega treba. »Sigurno bi bilo življenje lažje, če se ne bi izpostavil,« je povedal Gale.

Napad na dr. Riharda Knaflja: 30. april–5. maj 2020

Dr. Knafelj je 30. aprila lani v oddaji Tarča opozoril na slabosti ventilatorjev, ki jih je država po naročilu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška kupila na vrhuncu prvega vala epidemije covid-19 spomladi leta 2020. Knafelj je bil poleg še dveh zdravnikov član strokovne skupine, ki je ocenjevala primernost ponudb slovenskih dobaviteljev. Izmed vseh ventilatorjev je na koncu kupljeni model skupina ocenila z najslabšo oceno.

Rihard Knafelj je bil prvih napadov prav tako deležen praktično takoj po nastopu v Tarči. V tvitih so ga poskušali diskreditirati z insinuacijo, da je politično povezan s stranko LMŠ. Žalili so njegov zunanji videz, njegovo spolno usmerjenost, politično in versko prepričanje. V napad so bili v primeru Knaflja aktivno vključeni tudi profili z lažnimi profilnimi fotografijami, za katere sumimo, da so del astroturfing operacije.

Napadalen tvit profila @jocarules. V prvem delu preiskave smo ugotovili, da ima profil ukradeno profilno fotografijo ter da objavlja skoraj izključno vsebine v podporo stranki SDS in napada kritike stranke.

Tvit enega izmed profilov, ki je dr. Knaflja označil za lažnivca, je s svojimi sledilci delil tudi predsednik vlade Janez Janša. Janša je sicer v šestih dneh po nastopu dr. Knaflja v Tarči delil skupno dvajset različnih tvitov avtorjev v našem vzorcu, ki so napadali zdravnika.

Eden izmed napadalnih tvitov, ki ga je s svojimi sledilci delil Janez Janša.

V tem obdobju je Riharda Knaflja napadlo 214 profilov v našem vzorcu. Skupaj so objavili več kot 1500 napadalnih tvitov.

Poleg posameznikov iz kroga SDS na čelu s predsednikom vlade so v napadu aktivno sodelovali tudi mediji pod okriljem te stranke. Ti so na Twitterju delili napadalne članke o dr. Knaflju, ki so bili nato deležni precej deljenj v našem vzorcu 307 profilov. Posebnost tvitov medijev pod okriljem SDS je, da so poskušali predvsem strokovno diskreditirati zdravnika oziroma so ga obtoževali političnega delovanja namesto strokovnega.

Napad na dr. Knaflja je bil intenziven v celotnem analiziranem obdobju šestih dni po njegovem nastopu v Tarči.

Graf: Napadalni tviti in deljeni tviti v napadu na dr. Riharda Knaflja po urah od 30. aprila do 5. maja 2020. Infografika: Metod Blejec

Dr. Rihard Knafelj se ni odzval na naša zaprosila za komentar napada, ki smo jih poslali prek službe za odnose z javnostjo UKC Ljubljana.

Napad na Eriko Žnidaršič: 30. april–5. maj 2020

Napad na voditeljico oddaje Tarča Eriko Žnidaršič je potekal hkrati z napadom na dr. Riharda Knaflja. Žnidaršič je namreč vodila oddajo, v kateri je dr. Knafelj izrazil dvome v ustreznost kupljenih ventilatorjev za zdravljenje bolnikov s covid-19. V oddaji, ki je bila na sporedu 30. aprila lani, so bili gostje tudi nekateri prvaki parlamentarnih strank.

Napad na Eriko Žnidaršič se je pričel že med samo oddajo Tarča. Med bolj deljenimi tviti je bil zapis profila Toml, ki je voditeljico primerjal z opico. Profil Toml je del našega vzorca 307 analiziranih profilov. Tomlov zapis je delil tudi profil odbora stranke SDS v Mengšu.

V napad na Žnidaršič so se po končani oddaji vključili tudi nekateri najbolj vplivni posamezniki iz stranke SDS. Eden izmed njih je bil notranji minister Aleš Hojs:

Hojsov tvit sta s svojimi sledilci delila tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler in državni sekretar premierja Janše za nacionalno varnost Žan Mahnič. S svojimi sledilci ga je delil tudi premier Janez Janša.

Janša je bil tudi sicer precej aktivno vključen v napad na Eriko Žnidaršič. S svojimi sledilci je delil štiri napadalne zapise, ki so se širili v našem vzorcu 307 Twitter profilov. Med drugim je delil tudi povezavo do napadalnega članka na spletnem mestu Nova24TV, ki deluje pod okriljem stranke SDS. Sovražne objave v medijih pod okriljem SDS so klasična komponenta napadov, ki smo jih analizirali pri Pod črto.

Povezavo na članek na Nova24TV je s svojimi sledilci delil tudi Janez Janša.

V napadu je sodelovalo 183 izmed 307 Twitter profilov v našem vzorcu. Ti profili so skupaj objavili ali delili več kot 460 žaljivih in napadalnih tvitov. Napad je bil najbolj intenziven med oddajo Tarča in v urah tik po njej. Intenziven je bil tudi naslednji dan po oddaji.

Graf: Napadalni tviti in deljeni tviti v napadu na Eriko Žnidaršič od 30. aprila do 5. maja 2020. Infografika: Metod Blejec

Erika Žnidaršič je v odzivu za Pod črto zapisala, da je napade na družbenih omrežjih že sprejela kot vsakdanji del njenega poklica: »Če sem se sprva spraševala, kako je mogoče, da smo novinarji, ki smo imeli ves čas enako kritično držo do vsakokratne oblasti, zdaj kar naenkrat deležni diskreditacij, je zdaj to postala nova normalnost. Žal.«

Povedala je, da se je sama na napade navadila, bolj pa ti prizadenejo njene bližnje. Ti težko razumejo, kako lahko nekdo sproducira takšno količino blatenja in laži o neki osebi.

Žnidaršič ob tem opaža prelivanje spletnih napadov v resnično življenje. Ti napadi podžigajo bes in gnev pri nekaterih posameznikih. Ta bes pa se nato prelije v žaljiva pisma in druge vrste žaljivih komunikacij. »Del ljudi verjame lažem, zavajanjem in teorijam zarote. Prepričani so denimo v to, da smo [novinarji] del ‘globoke’ države, orodje v rokah politike in druge neumnosti. Včasih me res skrbi, ali so ljudje čedalje manj razsodni, čedalje bolj zaslepljeni,« je zapisala Žnidaršič.

Napad na Jašo Jenulla: 8.–13. maj 2020

Kulturnik Jaša Jenull se je lani v javnosti izpostavil kot neformalni vodja petkovih protestov proti vladi Janeza Janše. Analizirali smo obdobje šestih dni od 8. maja lani dalje. Tistega dne se je na petkovem protestu zbralo več kot 7000 ljudi.

Analiza napada na Jenulla zelo jasno pokaže, kako se izoblikuje in širi sporočilo napada na kritike stranke SDS oziroma vlade, ki jo vodi omenjena stranka. Večino napadalnih tvitov na Jenulla namreč predstavljajo štirje zapisi oziroma vsebine. Vse štiri je s svojimi sledilci delil premier Janez Janša.

Avtor prvega široko deljenega napadalnega tvita o Jenullu je bil Božidar Novak, ki smo ga že omenili v napadu na Ivana Galeta.

Ta tvit je nato delilo več deset profilov v našem vzorcu.

Praktično hkrati s tvitom Novaka je napadalen zapis objavil tudi profil @PBohinc. Ta tvit je Jenulla prikazoval kot lenega in od države odvisnega posameznika. Zapis je bil v našem vzorcu deljen slabih dvajsetkrat.

Nato so se v napad na Jenulla vključili mediji pod okriljem stranke SDS. Najprej je 9. maja zvečer Nova24TV objavila članek o Jenullu in njegovi družini. Desetega maja zjutraj je članek z istim besedilom objavila še spletna stran tednika Demokracija:

Povezavo do članka na spletnih straneh Nove24TV oziroma Demokracije je delilo več kot dvajset profilov v našem vzorcu.

Četrta vsebina, ki je bila gonilo napada na Jenulla, pa je tvit profila z imenom Uroš Leva. Uroš Leva sicer ni del našega vzorca 307 analiziranih profilov. Njegov tvit Jenulla prikazuje kot agenta ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Skupno je bilo v napad na Jenulla vključenih 100 profilov v našem vzorcu. Ti profili so v šestih dneh po protestu 8. maja objavili skupno 194 napadalnih tvitov.

Graf: Napadalni tviti in deljeni tviti v napadu na Jašo Jenulla po urah od 8. do 13. maja 2020. Infografika: Metod Blejec

Jaša Jenull je za Pod črto povedal, da napade nanj – predvsem, ko za njimi stojijo vidni politiki na oblasti – dojema kot strahovlado. »Ena izmed najbolj groznih stvari, ki jih počne ta strahovlada, je, da se spravlja na posameznike, ki niso javne ali politične osebe in se izpostavijo s kritiko oblasti. Naslednji dan se znajdejo v žaljivih člankih na spletni strani Nova24TV, te žalitve pa nato s svojimi sledilci na Twitterju deli premier ali notranji minister.« Po Jenullovem mnenju je končni cilj takšnega delovanja utišanje kritičnih posameznikov.

Jenulla po lastnih besedah na Twitterju napadajo že devet mesecev – odkar se je ob petkovih protestih prvič javno izpostavil na eni izmed slovenskih televizij. Na svoj telefon in prek socialnih omrežij redno dobiva grožnje. Osebe in mediji blizu stranke SDS o njem in njegovi družini širijo neresnične informacije. Ima pa srečo, da ni v javni službi oziroma ni eksistenčno odvisen od državnih sredstev. Svoj dohodek namreč zasluži v tujini. Za ljudi, ki so eksistenčno odvisni od države, pa je javno izpostavljanje s kritiko do oblasti še posebej tvegano, meni Jenull.

Večmesečno kampanjo blatenja proti njemu doživlja kot velik psihološki pritisk. Pritisku in občutku ogroženosti so podvrženi tudi ljudje, ki so mu blizu – starši in ostali ljudje, ki na kakršen koli način sodelujejo z njim. Obenem pa Jenulla izvajanje takšnega pritiska še dodatno motivira pri izražanju kritike do oblasti: »Poznam osebe, ki so se zaradi tega pritiska umaknile iz javnega življenja. Mene pa na nek način to še dodatno podžge, da se ne smem umakniti, in zato vztrajam s kritiko.«

Delovanje medijev in družbenih omrežij preiskujemo z vašo pomočjo. Podprite nas v letu 2021!

Napad na Ano Roš: 13.–18. maj 2020

Svetovno priznana slovenska kuharica Ana Roš je 13. maja na svojem profilu na družbenem omrežju Instagram objavila kritiko ukrepov vladajočih pri omejevanju epidemije novega koronavirusa. Pritožila se je, da vlada ne komunicira z gostinci in da gostinci ne dobijo informacij in načrtov ukrepov. Opozorila je na pomanjkanje transparentnosti pri sprejemanju ukrepov in na po njenem mnenju napačne odločitve vlade v zvezi z odpiranjem državne meje s Hrvaško.

Eden izmed bolj vplivnih posameznikov na Twiterju, ki so med prvimi napadli Ano Roš, je bil Vinko Vasle. Vasle je upokojeni novinar, ki še vedno piše kolumne za spletno stran Nova24TV – torej medij, ki je pod okriljem stranke SDS.

Ta Vasletov tvit je nato delilo še sedemnajst ostalih profilov v našem vzorcu. Nekateri profili so v prvih dneh napada na Ano Roš delili še tvit uporabnika Twitterja, ki je pozival k bojkotu njene restavracije, in tvit nekega drugega uporabnika omrežja z zapisom: »Ana Roš pogreša fašiste v svoji oštariji.« Precej deljenj je dobil tudi tvit uporabnika omrežja, ki je Roš očital, da se požvižga na zdravje drugih. Ta tvit je s svojimi sledilci delil tudi predsednik vlade Janez Janša.

V prvih štirih dneh napada na Ano Roš smo v našem vzorcu, ki je obsegal 307 Twitter profilov, zabeležili 57 tvitov in deljenj objav, ki so napadali znano slovensko kuharico. Napad pa je nov zagon pridobil peti dan po objavi njenega kritičnega zapisa na Instagramu. Samo tistega dne je bila Roš deležna 139 napadalnih tvitov profilov iz našega vzorca.

Ta nov zagon je povzročil tvit profila, ki ga uporablja spletni medij Časnik. Časnik objavlja desno usmerjene vsebine in je v njih kritičen do oseb z levega političnega spektra.

Tvit uporabnika Publishwall z enako vsebino kot tvit profila Časnik. Originalni tvit profila Časnik na Twitterju ni več dostopen.

Med najbolj deljenimi tviti je bil tudi zapis uporabnice Johanca, ki je med bolj popularnimi ustvarjalkami vsebin v našem vzorcu:

Skupaj je bilo v napad na Ano Roš v obdobju šestih dni po objavi njene kritike vlade na Instagramu vključenih 109 izmed 307 Twitter profilov v našem vzorcu. Ti profili so napisali ali s svojimi sledilci delili skupno 220 napadalnih tvitov.

Kot je razvidno iz naše analize, so prvi val napada na dan objave kritičnega zapisa sprožile posamezne osebe, ki uporabljajo Twitter. Drugi val pa se je pričel s tvitom profila pod nadzorom spletnega medija Časnik. Mediji pod okriljem stranke SDS v našem vzorcu se v prvih dneh po objavi zapisa Ane Roš na Instagramu niso vključili v napad.

Graf: Napadalni tviti in deljeni tviti v napadu na Ano Roš po urah od 13. do 18. maja 2020. Infografika: Metod Blejec

Ana Roš napada nanjo za Pod črto ni želela komentirati.

Napad na Roberta Pešuta – Magnifica: 14.–19. julij 2020

Najbolj nenavaden izmed vseh analiziranih je bil napad na znanega slovenskega glasbenika Roberta Pešuta – Magnifica.

MihaLjubljana, ki je del našega vzorca 307 analiziranih profilov, je v jutranjih urah 14. julija lani objavil video izsek iz oddaje televizije Al Jazeera Balkans. V oddaji naj bi se Magnifico po mnenju napadalcev nanj norčeval iz slovenske narodnozabavne glasbe. A omenjeno oddajo je Al Jazeera predvajala že leta 2016. Objava profila MihaLjubljana je torej sprožila napad na slovenskega pevca zaradi njegovih izjav izpred štirih let.

V napad se je le nekaj ur po objavi tvita vključila televizija pod okriljem stranke SDS Nova24TV. Ta je na svojih spletnih straneh objavila sovražen zapis proti Magnificu. Povezavo do tega zapisa so začeli nato deliti tudi Twitter profili v našem vzorcu.

Članek na spletni strani Nova24TV.

Nato se je v napad vključil tudi premier Janez Janša. Janša v podobnih napadih po navadi s svojimi sledilci le deli zapise drugih. Tokrat pa je sestavil lastno objavo, kar je pri njem redkost.

Ta Janšev tvit je bil deležen širokega deljenja v našem vzorcu. Za tem so se v napad vključili še nekateri drugi Twitter profili, ki so pogosti ustvarjalci široko deljenih vsebin v napadih na nasprotnike stranke SDS ali vlade pod njenim vodstvom.

V napadu na Magnifica je sodelovalo 115 profilov v našem vzorcu. Ti profili so skupaj objavili ali s svojimi sledilci delili dobrih 250 napadalnih tvitov. Časovnica napada pokaže učinek prvega tvita v napadu, ki ga je objavil profil MihaLjubljana, in nato dodaten zagon napada nekaj ur po objavi tega tvita. Ta dodaten zagon sta povzročili objavi Janeza Janše in objava članka na Nova24TV.

Graf: Napadalni tviti in deljeni tviti v napadu na Roberta Pešuta – Magnifica po urah od 14. do 19. julija 2020. Infografika: Metod Blejec

Pešut se na našo prošnjo za komentar napada nanj zaradi drugih obveznosti ni želel odzvati.

Napad na Jožeta P. Damijana: 7.–12. oktober 2020

Napad na profesorja ljubljanske ekonomske fakultete Jožeta P. Damijana se je pričel 7. oktobra lani. Takrat so se stranke opozicije, združene v iniciativo Koalicije ustavnega loka (KUL), javno zavzele za vložitev konstruktivne nezaupnice proti premierju Janši in Damijana predlagale za bodočega mandatarja za sestavo vlade. Damijan je bil sicer v obdobju prve Janševe vlade tri mesece minister za razvoj v tej vladi. S tega položaje je takrat odstopil sam zaradi nestrinjanja s politiko vlade.

Eden izmed prvih, ki je na Twitterju napadel Damijana, je bil Boris Tomašič, programski in izvršni direktor televizije Nova24TV, ki je pod okriljem stranke SDS. Spomnimo, Tomašič je bil tudi med prvimi, ki so napadli žvižgača Ivana Galeta. Damijanu je Tomšič očital, da ni iz pravega testa za mandatarja.

Tomašičev tvit je dobil precej pozornosti – s svojimi sledilci so ga med drugim delili uradni profil stranke SDS, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič in Janez Janša.

Janez Janša je bil v napadu na Damijana zelo aktiven. S svojimi sledilci je v obdobju šestih dni od pričetka napada delil kar deset kritičnih zapisov proti Damijanu. Precej izmed njih je bilo povezav na medije, naklonjene stranki SDS, ki pogosto sodelujejo v napadih na kritike oziroma politične nasprotnike stranke.

V Damijanovem primeru so se aktivirali praktično vsi mediji pod vplivom stranke SDS oziroma mediji, naklonjeni stranki. Žaljive zapise o Damijanu so objavili spletno mesto Požareport, spletna stran revije Demokracija, Nova24TV, Škandal24 in Politikis. Škandal24 je spletni tabloid pod okriljem SDS, s spletno stranjo Politikis pa upravlja poslanec SDS Dejan Kaloh. Te zapise so nato delili Twitter profili v vzorcu naše analize.

Objava na spletnem mestu Politikis.
Povezava na članek Nove24TV, ki jo je s svojimi sledilci delil tudi Janez Janša.

V napad se je vključilo tudi več mnenjskih voditeljev blizu stranke SDS. Njihove vsebine so bile množično deljene v našem vzorcu. Eden izmed takšnih je bil tvit Tomaža Štiha (profil Libertarec), ki je Damijana označil za »ortodoksnega socialista« in opozicijo KUL označil za »vrhovni sovjet«. Štih je nekdanji programski tajnik stranke Državljanska lista, ki je pod vodstvom nekdanjega člana SDS Gregorja Viranta na državnozborskih volitvah decembra 2011 dobila dobrih osem odstotkov glasov. Trenutno je član vladne posvetovalne skupine za pomoč gospodarstvu ob epidemiji covid-19.

Še bolj žaljiv je bil Vane Gošnik, ki je Damijana označil za bankrotiranca. Kot smo že zapisali, je njegov profil eden izmed najvplivnejših pri širjenju napadov na nasprotnike stranke SDS.

Analiza delovanja vzorca 307 Twitter profilov pokaže, da je imel napad na Jožeta P. Damijana dva vrhunca. Prvi je bil ob začetku napada, ko so ga stranke koalicije predlagale za mandatarja. Drugi pa je sledil štiri dni pozneje, ko je Damijan nastopil v oddaji Politično na TV Slovenija.

Graf: Napadalni tviti in deljeni tviti v napadu na Jožeta P. Damijana po urah od 7. do 12. oktobra 2020. Infografika: Metod Blejec

V celotnem napadu je sodelovalo 174 profilov v našem vzorcu, ki so objavili ali delili skoraj 600 napadalnih tvitov.

Jože P. Damijan je za Pod črto komentiral, da je napadov vajen, ker je v javnosti že dolgo izpostavljena oseba. Pritiski, tako neformalni kot javni, so se pričeli že leta 2001, ko se je zavzemal za privatizacijo državne banke NLB. Ti pritiski so takrat prihajali bolj iz levega političnega spektra. Nadaljevali so se leta 2005, ko je za kratek čas postal minister v takratni vladi Janeza Janše.

Zadnjih petnajst let pa je po lastnih besedah deležen napadov z desne strani. Nanj ti napadi ne vplivajo bistveno, ker je psihično trden – četudi ga napadajo z lažmi in blatenjem.

Kot je poudaril, je zanj pomembno, da ima precej poznanstev v tujini, da je kot gostujoči profesor zaposlen tudi na eni izmed tujih univerz in da si lahko delo kadar koli najde v tujini. Tudi večino njegovih raziskovalnih projektov financirajo mednarodne inštitucije. »Zato me javni napadi in blatenja niti psihično ne prizadenejo, niti me eksistenčno ne ogrožajo,« je v elektronskem sporočilu zapisal Damijan.

So pa napadi bolj neprijetni za njegove družinske člane. »Družini ni prijetno, če se o nas širijo laži in neosnovana blatenja. Čeprav nas po drugi strani to še bolj poenoti in naredi bolj trdne,« je zapisal Damijan. Napadi se nekoliko poznajo tudi pri njegovih poslovnih dejavnostih. A ker dela večinoma za tuje stranke, mu ta blatenja ne morejo bistveno škoditi.

Predvsem eksistenčna neodvisnost od države je zanj ključna pri njegovem političnem izpostavljanju. »Mnogi tega luksuza nimajo in zato se vse manj ljudi odloča, da bi se družbeno aktivirali. Rečejo si, da njim in njihovim bližnjim tega ni treba prenašati. Zato je kvaliteta ljudi, ki se javno angažirajo, tako padla skozi zadnji dve desetletji,« je prepričan Damijan.

Tudi njemu se javni angažma karierno, politično in finančno ne izplača. Vendar klic državljanske odgovornosti pretehta. »Če se zaradi strahu pred pritiski umaknemo, so ti škodljivci in njihovi plačanci, ki prek medijev in socialnih omrežij širijo laži in negativizem, zmagali,« je zaključil Damijan.

Skupne značilnosti napadov

Podrobnejši pregled vseh napadov pokaže, da jih lahko glede na sprožilec v grobem razdelimo v dve kategoriji.

Prva kategorija je napadalen odziv na javno odmevno kritiko ali nasprotovanje stranki SDS oziroma vladi, ki jo ta stranka vodi. V to kategorijo lahko uvrstimo napade na Ivana Galeta, dr. Riharda Knaflja, Eriko Žnidaršič, Jožeta P. Damijana in Jašo Jenulla. Vsi ti napadeni so kritiko izrazili v medijih z velikim občinstvom. Napad pa je predstavljal odziv na to kritiko vlade ali stranke SDS. Cilja takšnega napada sta verjetno dva: spodkopati verodostojnost kritike (kritikov) in ustrahovati kritike, da se ti ne bi več javno izpostavili.

Druga kategorija pa je spontan napad, ki ga ni sprožil nek javno odmeven oziroma pomemben dogodek ali nastop v medijih. Primera sta napad na Ano Roš in Roberta Pešuta – Magnifica. Ana Roš je kritiko objavila na svojem Instagram profilu. Lahko sklepamo, da takšni zapisi sami po sebi v javnosti niso zelo vidni in odmevni. Še bolj nenavaden je napad na Roberta Pešuta, pri katerem je bil povod ponovna objava štiri leta starega izseka iz neke televizijske oddaje.

Motiv za omenjena napada ni tako jasen. Takšni napadi namreč poskrbijo za večjo vidnost kritičnega sporočila do vlade ali, v primeru Magnifica, domnevne kritike glasbenega okusa velikega dela volivcev stranke SDS. Napadi se tako zdijo kontraproduktivni za doseganje ciljev stranke SDS. Po drugi strani pa bi lahko takšni napadi služili kot orodje za dodatno spodbujanje gneva pri podpornikih stranke SDS oziroma vlade. Ta gnev bi lahko omenjene podpornike še dodatno utrdil pri podpori stranke SDS ali vlade.

Odgovori napadenih dajejo tudi pomemben uvid v učinkovitost takih napadov na zatiranje bodočih kritikov stranke SDS ali vlade. Dva izmed napadenih, ki sta se bila z javnim komentarjem pripravljena izpostaviti, sta poudarila finančno neodvisnost od Slovenije oziroma predvsem od javnega sektorja. To stranki SDS oziroma vsakokratni vladajoči politiki onemogoča ogrožanje finančne varnosti njenih kritikov. Napadeni, ki so se odzvali, so se tudi zavestno odločili za javno izpostavljanje in so bili do neke mere pripravljeni na pritiske.

Pri posameznikih, nevajenih takšne javne obravnave, oziroma odvisnih od prihodkov iz Slovenije ali celo iz javnega sektorja, pa bi lahko bili ti napadi bolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjega kritiziranja stranke SDS ali vlade.

Ne gre spregledati tudi osrednje vloge Janeza Janše pri opisanih napadih. Kot smo pokazali v tretjem delu naše preiskave o astroturfingu, so Janševi tviti najbolj popularni pri profilih, ki izvajajo napade. Janševo deljenje napadalnih tvitov drugih pa pogosto zagotavlja večjo odmevnost napada in podžge druge Twitter profile v našem vzorcu. To je najbolj vidno pri napadu na Jašo Jenulla, kjer so bili najbolj deljeni tviti tisti, ki jih je s svojimi sledilci delil tudi Janša.

Profili, katerih objave so najbolj deljene v našem vzorcu. Infografika: Metod Blejec

Slovenski premier v javnih nastopih v medijih pogosto poudarja pomen sodelovanja v boju z epidemijo bolezni covid-19 in združevalne politike. Strankam opozicije redno pošilja takšne pozive za sodelovanje. Na Twitterju pa je glavni katalizator napadov na tiste, ki kritizirajo njegovo delo, delo stranke SDS ali delo vlade.

Posebno vlogo v napadih imajo mediji pod okriljem stranke SDS. Ti po navadi ne sprožijo napadov, temveč – podobno kot Janša – poskrbijo za večjo intenzivnost in podaljševanje takšnega napada. V svojih člankih namreč uporabijo napadalne zapise na Twitterju ali povzemajo njihovo sporočilo.

Napad na Twitterju najpogosteje sprožijo mnenjski voditelji oziroma javne osebe, povezane s stranko SDS. Dan ali dva po začetku napada pa se z napadalnimi zapisi pridružijo tudi mediji stranke SDS. Najpogosteje sta to Nova24TV in Demokracija. Ti mediji poskrbijo za dodatne napadalne zapise in za dodatno deljenje teh zapisov na Twitterju. Ker je vsebina v napadalnih člankih teh medijih pogosto zelo podobna vsebini predhodnih napadalnih tvitov, skoraj ne more biti dvoma v to, da mediji pod okriljem SDS namenoma sodelujejo in dodatno podžigajo napade. Potek napadov tako kaže na prepletenost med stranko SDS, javnimi osebami blizu stranke in strankarskimi mediji.

Avtor člankov in vodja preiskave: Anže Voh Boštic

Zajem in analiza podatkov: Danes je nov dan, Pod črto

Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Lenart J. Kučić

Lektura: Ana Bogataj

Zasnova vizualne podobe in kreativa: Taja Topolovec

Oblikovanje vizualij in infografik: Metod Blejec

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Astroturfing #Janez Janša #SDS #Twitter

Deli zgodbo 5 komentarjev



Več iz teme: Mediji

Analiziramo stanje in anomalije na slovenskem medijskem trgu.

72 prispevkov

Časopis Delo: nov primer cenzure v prid Zoranu Jankoviću

Novinarsko častno razsodišče je obsodilo posege urednikov v članek, ki je bil kritičen do ljubljanske občine. Delo se že več …

Tema: Mediji
Članek,

Lažni argumenti stranke SDS za podrejanje slovenskih medijev

Argumenti Janeza Janše in stranke SDS, na podlagi katerih ustanavljajo lastne medije in grobo posegajo v neodvisnost že obstoječih, ne …

Tema: Mediji
Mnenje,

5 komentarjev

Dejan 4. 3. 2021, 20.59

Kritika desnice še ne pomeni avtomatsko podporo levice. Argument o predstavitvi "nasprotne strani" v ničemer ne zmanjšuje pomembnosti vsebine članka. Kazanje s prstom na drugega je izgovor, ki ga majhni otroci uporabljajo, kadar jih starši ujamejo pri nečednih dejavnostih. Če bomo vsako kritiko oblasti odpravili z enostavnim zamahom roke, si bomo s časom znižali etično-moralne standarde.

Frank Derzic 5. 3. 2021, 00.25

Ce se temu rece politika, je to cudna vrsta politike. Eni, ki ne znajo in ne zmorejo, pa vladajo in drugi, ki bi z mehkim pristopom vladali, pa ne gre, odstopijo in sedaj jokajo! Nisem pristas ne enih in ne drugih. Se manj pa si zelim teh, ki
vladajo z jajotom, lazejo, kradejo in nas vse nategujejo, pa si mislijo,da tega ne vemo! Rabimo tehnokracijo, tehnisko vlado in enega normalnega cloveka, ki je v stanju nekaj narest. Drzavni zbor in posl;ance je treba razgnati in zaceti znova z manjsim stevilom ljudi - do 20, manjsim stevilom zupanov - do 40, saj smo majhna dezela! Dokler ne bo tako, bo problem, saj pozremo vec, kot pridelamo. Zavedajmo se, ce je upravljanje predrago, ne bo slo!

Luka Mihelič 5. 3. 2021, 06.27

Zelo sem razočaran ,ker se je očitno raziskovalno novinarstvo prodalo politikom . Da se razumemo politiki se pred narodom kregajo potem pa skupaj jejo in pijejo !!! Raja pa misli da jih zastopajo .

Jernej Mihelič 12. 3. 2021, 08.04

Kako je lahko kritika medijev, politikov, Galeta in ostalih označeno kot napad, kritika vlade, grožnje, laži, sovražni govor, neprimerni grafiti, instalacije, pa samo umetnost, izražanje mnenja, ipd.? V isti ali pa celo večji meri in z enakimi sredstvi kot vlada "napada" kritike, vlado napadajo njeni nasprotniki. Zakaj je neodvisnim novinarjem v takšni raziskavi težko predstaviti obe strani?

Marjan Frigelj 15. 3. 2021, 06.42

Videti je, da je Sekta najbolj dejavna okrog polnoči. Kar je logično, če pomislimo, da večina poštenih ljudi, ki bi se morda odzvali na objavljene podlosti, takrat ni več na omrežju. Tako več ljudi vidi njihove stvaritve zjutraj, brez motečih ugovorov.
In še nekaj je jasno videti iz grafikonov. Za kaj jim (mu) gre bolj, kot za vse drugo.
Ko se govori o politiki in splošnih temah, niti ni toliko odziva "večračunskih talibanov" (glej: napadi na Žnidaršič, Jenul, Roš, Magnifico).
Ko pride do vprašanj, vezanih direktno na denar, ki ga plenijo, pa število "ogorčenih" neverjetno naraste (glej: napadi na Gale, Knafelj, delno tudi Damjan).
In to je tisto, o čemer govorijo tisti, ki so kdaj dobro spoznali "ljubljenega Tvita". Denar!
Kaj je njegova šibka točka? Vedno in samo za denar mu gre! Vse ostalo pri njem: stranka, povezave s obsojenimi kriminalci, tuji patroni in tudi oblast, so zgolj v službi grabeža. Vzemi mu denar in od pacienta bo ostala samo suha lupina.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno