Branje tega prispevka vam bo vzelo približno osem minut

Potni  stroški funkcionarjev Kluba mariborskih študentov (KMŠ) so v letih 2008, 2010, 2011 in 2012 znašali več kot 10.000 evrov, kar je letno štirikrat več, kot so znašali v mandatih za tem. Višina potnih stroškov je sporna predvsem zato, ker se delovanje KMŠ skoraj 100-odstotno financira od dajatev iz študentskega dela – torej iz javnih sredstev.

Iz dokumentov o poslovanju KMŠ in nadaljnjih pojasnil kluba smo uspeli dobiti višine potnih stroškov za leto 2008 in med leti 2010 – 2014. Podatki kažejo, da so bili potni stroški nenormalno visoki že v letu 2008, zadnjem polnem letu mandata predsednika Aleša Brodschneiderja. Takrat so stroški zanj in podpredsednika KMŠ, M. G., znašali skupno 11.994 evrov. Spomnimo, Brodschneider je bil vpleten tudi v sporni nakup nepremičnine na Poštni ulici 6. Kot smo že obširno poročali,  je po pridobljenih dokumentih sodeč KMŠ za isto nepremičnino kar dvakrat plačal kupnino.

Visoki potni stroški so se nadaljevali tudi v mandatu naslednjega predsednika KMŠ, Mitje Špesa. V prvem letu njegovega polnega mandata, 2010, so potni stroški KMŠ znašali 10.162 evrov. Le stroški potovanj Špesa so znašali skoraj polovico te vsote, 4793 evrov. V letu 2011 se potni stroški še povišajo na 11.222 evrov, od tega je bilo že več kot dve tretjini, 8293 evrov, povrnjenih Špesu. Leta 2012 se skupni potni stroški funkcionarjev KMŠ znova povišajo, na 12.865 evrov, od tega je bilo do 13. 10. 2012, ko se mu je končal mandat predsednika, Špesu plačanih 5.834 evrov potnih stroškov.

Tako Aleša Brodscheniderja kot Mitjo Špesa smo prosili za pojasnila o visokih potnih stroških v njunem mandatu.

Brodschneider je pojasnil, da je bil v tistem času predstavnik okoli desetih klubov iz mariborske regije, zato je hodil na sestanke znotraj regije in izven nje. Podpredsednik KMŠ, M. G., pa je organiziral dogodke v Ljubljani in Mariboru in se zato tedensko vozil v Ljubljano in nazaj. »Čeprav smo želeli na seji sprejeti samo polovico takrat predpisane kilometrine (mislim da je znašala 0,35 eur po kilometru), nas je računovodkinja opozorila, da se naj držimo zakonsko predpisanega stroška, prav zaradi tega si na mesečni ravni nismo izplačali kar nekaj potnih nalogov,« zatrjuje Brodschenider.

Predpisana kilometrina sicer omejuje le najvišji znesek povrnitve potnih stroškov. Oseba lahko uveljavlja tudi nižje stroške, na primer na podlagi računa za gorivo.

Brodscheiderjev naslednik na mestu predsednika KMŠ pa visoke potne stroške v njegovem mandatu pojasnjuje z »namenskimi potmi za izvajanje domačih in mednarodnih projektov, udeležb rednih in izrednih sej Sveta študentskih organizacij lokalnih skupnosti, Zveze Škis, delovnih vikendov tako v okviru kluba kot organiziranih usposabljanj za člane kluba.« Službene poti je bil primoran opravljati tudi za usklajevanje poplačil dolgov Kluba upnikom in nabiranje dodatnih sredstev za delovanje KMŠ. Usklajeval je tudi delovanje izpostav KMŠ v Ljubljani, kar je spet terjalo službene poti.

Kljub pojasnilom pa je dejstvo, da je uspelo KMŠ pod vodstvom naslednjih predsednikov, Mitje Lešnika in Pije Car, potne stroške drastično znižati. V letu 2013 so znašali le še 2356 evrov, lani pa 2816 evrov.

Špes razlik ne more komentirati, predvideva pa, da so sorazmerno nižji glede na izvedene projekte. Drugače pa meni Pija Car, trenutna predsednica KMŠ: »Pravzaprav ne znam povedati, zakaj je prišlo do takšnih razlik. V letu 2014 oziroma v času mojega mandata (od junija lani, op. a.) smo opravljali čisto vse obveznosti, ki so bile izven Maribora (prisotnosti na sejah po Sloveniji, sestanki …). Dela se torej na ta račun ni zanemarjalo.«

Revizija poslovanja KMŠ v letu 2011, torej v času Špesovega predsedovanja, razkriva nekatere stroške za nenavadne službene poti. Revizor je pregledal približno tretjino vseh stroškov v tem letu. Med njimi najdemo 281,94 evrov potnih stroškov za »ogled potencialne lokacije za naslednji delovni vikend« in skupno 374 evrov za motivacijski vikend v Izoli. Kot kaže, je bilo vzdrževanje primerne stopnje motivacije za funkcionarje KMŠ velikega pomena, saj so v letu 2011 namenili še 188,70 evrov potnih stroškov za motivacijsko srečanje predsednikov študentskih klubov na turistični kmetiji Medljan v Portorožu.

Zanimivo je tudi obračunavanje potnih stroškov. Kot je razvidno iz pridobljenih potnih nalogov, je Mitja Špes za enodneven obisk potencialnih sponzorjev festivala Lent dobil povrnjenih kar za 362,60 evrov kilometrine. Ti stroški so bili obračunani za 980 kilometrov poti (Maribor – Novo mesto – Ljubljana – Koper – Ljubljana – Murska Sobota – Maribor). Glede na cene goriva je moč predvidevati, da je dejanski strošek goriva za opravljeno pot znašal okoli četrtino tega zneska.

Najvišji potni nalog (prevoz in dnevnice) je znašal 1274 evrov, in sicer za potovanje na projekt Bitola Open City 2011, ki je potekal v Makedoniji, kjer je KMŠ sodeloval kot soorganizator. Mitja Špes je dobil izplačane tudi dnevnice (šestkrat po 40 evrov), prav tako M.Š., ki je bil z njim.

Pripravo vsebin na Pod črto z donacijami omogočate bralci. Do konca marca zbiramo sredstva za naslednjih šest mesecev delovanja. Podprite nas z donacijo.

Malo denarja za dobrobit študentov

Ob tako visokih stroških za prevoz se postavlja vprašanje, koliko sredstev je KMŠ v času predsednikov Aleša Brodschneiderja in Mitje Špesa dejansko namenil za dobrobit študentov – članov KMŠ. Kot rečeno se KMŠ prek Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) v veliki večini financira iz dajatev odtegljajev od študentskega dela.

Pridobili smo poročilo o poslovanju KMŠ v letu 2008, ki ga je spisala nekdanja računovodkinja KMŠ B. T. Iz njega je razvidno, da je imel KMŠ v tem letu 198.258 evrov prihodkov, od tega je 183.893 evrov predstavljal prispevek ŠOS. Torej odtegljaji od študentskega dela. Odhodki pa so leta 2008 znašali 227.287 evrov. Razliko je KMŠ pokril s presežki iz preteklih let.

Od teh 227.000 evrov je KMŠ za prireditve namenil le 29.803 evre, za najem športnih dvoran in igrišč pa še nadaljnjih 6.719 evrov. Torej je za aktivnosti za člane namenil le 16 odstotkov proračuna. »Klub bi moral glavnino sredstev porabiti v dobrobit vseh študentov, torej za organizacijo raznih športnih, kulturnih in družabnih prireditev. Morda bi lahko s kakšno obliko pomoči pomagali socialno ogroženim članom, študentskim družinam oz. njihovim otrokom, hendikepiranim (invalidnim) študentom, skratka, v svoje delovanje bi lahko vdahnili tudi nekaj socialnega čuta, še posebej v teh kriznih časih,« je v svojem mnenju zapisala takratna računovodkinja B. T.

Računovodkinja je predsednika Brodschneiderja opozorila tudi na visoke potne stroške, ki so, spomnimo, v tem letu le za predsednika in podpredsednika KMŠ znašali skoraj 12.000 evrov: »Stroški potnih nalogov so za le dva člana previsoki, saj predstavljajo polovico stroškov študentskih servisov in kar dvakrat toliko kot najemi športnih dvoran in igrišč za vse študente skozi vse leto!«

Za kaj je torej KMŠ porabil ostala sredstva? Za stroške tiskanja je na primer namenil dobrih 65.000 evrov. »Tudi stroški tiskanja so enormno visoki, saj so več kot dvakrat višji od stroškov prireditev!?« se je takrat čudila računovodkinja. Opozorila je še na 52.341 evrov dotacij predvsem založbama Hiša Knjig in Zamik. »Tako visok znesek dotacij bi zahteval malo več vpogleda v porabo dotacije (poročilo o poslovanju, izvodi knjig, ki jih tiskajo …),« je zapisala računovodkinja.

Spomnimo, kot smo pisali sta bili obe založbi v lasti Matjaža Kotnika, ustanovitelja KMŠ, čigar svak je prav Aleš Brodschenider.

Zaradi nenavadnih izdatkov je računovodkinja B. T. v poročilu o poslovanju na koncu dodala: »To (opozorila v poročilu, op. a.) je z moje strani dobronamerno! Enkrat je v klubu že bila kontrola, ni izključeno, da ne bo spet; za zakonito delo kluba in porabo denarja pa je odgovoren (in to kazensko, saj je polnoleten) izključno predsednik kluba, ne jaz kot računovodja in ne kdorkoli drug!«

Aleš Brodschneider je navedbe računovodkinje glede visokih stroškov tiskanja komentiral takole: »Ali ni tisk ena večjih postavk pri organizaciji dogodkov (plakati, flyerji, majice, promocijski material …)? Dodal bi še to, da smo takrat v klubu, po navodilih ŠOS-a, kjer so narekovali število 1200 članov za ohranitev statusa, bili primorani povečati obseg tiskovin in promocijskega materiala, da se je klub obdržal v zvezi študentskih klubov.«

O dotacijah založbama pa je povedal: »O količini izdanih knjig, prodanih ter knjig, ki jih je klub pridobil za namene promocije, smo bili mesečno obveščeni, ti podatki so bili tudi redno predstavljeni na sejah. Ne vem pa, zakaj bi o tem morali obveščati naše računovodstvo, nenazadnje je naloga računovodstva točno to kar pravi naziv – vodenje računov, vsekakor je gospa B.T. s svojim skromnim poznavanjem študentskega organiziranja in poslovanja klubov že takrat postavila nov mejnik na področju računovodstva z nasveti, koliko denarja bi se naj namenilo za tisk in koliko za koncerte.«

Podobna vprašanja o namenski porabi sredstev se pojavljajo tudi v času mandata Mitje Špesa, ki je KMŠ vodil med oktobrom 2009 in oktobrom 2013. Kot rečeno je tudi v času Špesa KMŠ za potne stroške porabil letno več kot 10.000 evrov.

Zdajšnje vodstvo KMŠ smo prosili za podatke o stroških študentskega dela v letu 2012, 2013 in 2014, stroške reprezentance, potnih nalogov, najemnine in stroške namenjene neposredno za študentske projekte. Odgovorili so nam, da točnih številk ne morejo podati tako razdeljeno, saj se, kot je pojasnila predsednica KMŠ Pija Car, ni  posebej knjižilo denarja za projekte. »Od letos dalje (koledarsko) 2015 knjižimo vse glede projektov za sebe, tako da je oziroma bo preglednost nad financami in porabljenim denarjem boljša/večja.«

Določen vpogled v porabo denarja pa nudi revizija poslovanja KMŠ za leto 2011. V tem letu je imel KMŠ 210.917 evrov odhodkov. Od te vsote je glede na revizorjevo poročilo KMŠ za različne projekte porabil le 39.555 evrov, torej le 20 odstotkov svojih sredstev. Od tega je KMŠ največ, 7695 evrov, porabil za Festival Lent.

Tabela: projekti, ki jih je v letu 2011 financiral KMŠ

V oči bodejo še visoki stroški reprezentance v bilancah KMŠ. Ta je v letu 2011 znašala kar 12.878 evrov. Kako Špes komentira te stroške? »Stroški reprezentance so se omogočali vsem članom, katere smo evidentirali poleg že obstoječih članov, se pravi še dodatno vsaj 1200 članov v letu, kar je bil tudi pogoj za delovanje in financiranje kluba iz strani Sveta ŠOLS. Reprezentanca se je namenjala v okviru izvedenih koncertov, kulturnih prireditev, skupščin, delovnih vikendov, regijskih srečanj klubov, izobraževanj, ipd. Glede na višino stroškov reprezentance predvidevam, da morebiti sredstva niso pravilno evidentirana v računovodskih evidencah.« Zdajšnja predsednica Pija Car pa nam je povedala, da ji je uspelo v KMŠ po njenem prihodu stroške reprezentance bistveno znižati.

Kdo bo kaznoval odgovorne?

Zaradi nenavadnih stroškov poslovanja KMŠ v vseh preteklih letih se postavlja vprašanje, kako učinkovit je nadzor nad študentskimi klubi.

Študentska organizacija Slovenije, ki v največji meri financira klube, je prvo revizijo poslovanja KMŠ opravila šele za leto 2010. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri prodaji nepremičnine na Poštni ulici 6 je KMŠ predlani naložila dobrih 14.000 evrov kazni. A to kazen je plačal klub, in ne odgovorni za nepravilnosti oziroma posamezniki, ki so v času spornih poslov vodili KMŠ. S tem je torej ŠOS vzel denar študentom, za katere KMŠ s svojimi sredstvi mora oziroma bi moral zagotavljati aktivnosti. Odgovorni pa so se kazni ŠOS izognili.

»Terjanje odgovornosti od fizičnih oseb oziroma vsakokratnih vodilnih je na posamezni organizacijski obliki, saj je bila v končni fazi oškodovana ta organizacijska oblika in ima s tem izkazano aktivno legitimacijo za razne postopke (civilne, kazenske), za razliko od ŠOS. Vsekakor so pa takšne organizacijske enote v nadaljnjih letih pod večjim drobnogledom, da se prepričamo, da so popravili svoj način poslovanja oziroma delovanja,« je povedal Aljaž Petek, predsednik nadzorne komisije ŠOS.

Torej: odgovorne na KMŠ bi morala kaznovati nadzorna komisija KMŠ. A to se v času revizijskih ugotovitev ni zgodilo. Ovadbo zoper eno osebo iz KMŠ zaradi spornega poslovanja z nepremičnino med leti 2005 in 2007 na Poštni ulici 6 je šele letos podala zdajšnja predsednica KMŠ Pija Car. A ovadba bo po naših podatkih ta mesec zastarala.

Na Pod črto smo o KMŠ objavili tudi:

Sumljivi posli Kluba mariborskih študentov z nepremičnino na Poštni ulici 6