Čeprav je policija ovadbi proti Zoranu Jankoviću v primeru suma utaje davka pri prodaji delnic Mercatorja ter v primeru suma napeljevanja k zlorabi položaja in pranju denarja pri gradnji Športnega parka Stožice tožilstvu podala že leta 2014, sta oba postopka še kar v fazi sodne preiskave.

V postopku sodne preiskave preiskovalni sodnik zasliši osumljenca in priče ter preveri trdnost dokazov v postopku. Zaslišanja iz sodne preiskave so nato lahko uporabljena kot dokaz na glavni obravnavi. Šele po končani sodni preiskavi bo lahko tožilstvo proti Jankoviću vložilo morebitno obtožnico. Po morebitni pravnomočnosti obtožnice pa se bo lahko na sodišču začela glavna obravnava. Tako se zdi, da je lahko dejansko sojenje v obeh zadevah – če bo do njega seveda prišlo – oddaljeno še več let.

Tožilstvo in sodišče sta pri pojasnilih, zakaj postopka potekata tako počasi, skopa. Jankovićev odvetnik, Janez Koščak, pa dela tožilstva in sodišča ne želi komentirati.

Sum utaje davkov

Na podcrto.si smo na podlagi pridobljenih ovadb od specializiranega državnega tožilstva proti Zoranu Jankoviću o primeru suma utaje davka pri prodaji delnic Mercatorja in primeru suma napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja v primeru Stožice že obširno poročali.

V prvem primeru, sumu utaje davka, je tožilstvo združilo tri kazenske ovadbe policije. V teh ovadbah so suma utaje davka oziroma pomoči pri utaji davka osumljeni Zoran Janković ter njegova sinova, Damijan in Jure Janković. V primeru ovadbe v zvezi z utajo davka pri prodaji delnic Mercatorja je Zoran Janković osumljen utaje davka, Damijan in Jure Janković pa pomoči pri tem dejanju. V drugih dveh postopkih pa je utaje davkov osumljen Damijan Janković.

V primeru delnic Mercatorja sta tako po policijski ovadbi sodeč Damijan in Jure Janković Zoranu Jankoviću omogočila »parkiranje« delnic Mercatorja pri podjetju Electa inženiring. Z zapleteno operacijo je po ovadbi sodeč Zoran Janković lastništvo Electe leta 2004 prenesel na svoja sinova, obenem pa je Electa od Jankovića odkupila delnice Mercatorja. Dve leti pozneje je Electa delnice Mercatorja prodala, nato pa denar od prodaje delnic kot vračilo posojila postopoma nakazala Zoranu Jankoviću. S to operacijo naj bi se Zoran Janković izognil plačilu dobrih 103.000 evrov davka. Janković namreč dobička od prodaje delnic, ki ga je na svoj račun dobil kot vračilo posojila, ni prijavil davčni upravi.

V primeru drugih dveh ovadb pa naj bi podjetje Electa oziroma njegov direktor Damijan Janković utajil 244.000 evrov davka. To naj bi v letih 2009 in 2012 storil z izdajo fiktivnega računa in napačnim obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Ovadbo v primeru delnic Mercatorja je policija specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT) podala 16. septembra 2014. Ovadbi proti Damijanu Jankoviću in Electi pa je policija SDT podala 15. aprila oziroma 10. novembra 2014.

Na naše vprašanje, v kateri fazi je trenutno postopek, so nam na SDT najprej odgovorili, da so 16. decembra 2015 v vseh treh zadevah na ljubljansko okrožno sodišče vložili skupno zahtevo za sodno preiskavo.

Od zadnje policijske ovadbe v primeru utaje davkov do vložitve zahteve za preiskavo je torej minilo več kot leto dni. Ljubljansko okrožno sodišče je nato po podatkih SDT za sklep o uvedbi sodne preiskave potrebovalo še dobrih pet mesecev – izdalo ga je 27. maja 2016.

Na SDT so nam nato sprva še zatrdili, da je bila sodna preiskava končana decembra 2016, januarja letos pa, da so vložili zahtevo za dopolnitev preiskave. Ko pa smo jih nato povprašali, zakaj so vložili zahtevo za dopolnitev preiskave, pa so nam odgovorili, »da je prišlo do neljube napake«, saj da takšne zahteve niso vložili. Nato so nam še pojasnili, da je zadeva trenutno še kar v fazi sodne preiskave.

Sum napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja

Kot smo poročali, tožilstvo Zorana Jankovića preganja tudi zaradi suma napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja v primeru Stožice. Policijska ovadba v tem primeru bremeni še druge osebe: nekdanjega direktorja podjetja Energetike Ljubljana Hrvoja Draškovića suma zlorabe položaja, direktorja gradbinca Grepa Uroša Ogrina in Zlatka Srako pomoči pri zlorabi položaja in pranja denarja, direktorja podjetja Baza Dante Boštjana Stamejčiča in Damijana Jankovića pa pranja denarja.

Po policijski ovadbi sodeč naj bi Zoran Janković nekdanjega direktorja ljubljanskega javnega podjetja Energetika Ljubljana Hrvoja Draškovića leta 2010 in 2011 napeljal, da je od gradbinca Stožic, podjetja Grep, po nepotrebnem in za nekajkrat višjo ceno od tržne odkupil prostor za centralno hladilno strojnico v Športnem parku Stožice. S kupnino v višini dobre tri milijone evrov naj bi Grep dobil potrebna sredstva za gradnjo Stožic. Grep se je takrat namreč znašel v finančnih težavah.

Kot plačilo za ureditev posla naj bi Grep podjetju Baza Dante, uradno kot posojilo, avgusta 2011 nakazal 500.000 evrov. Večino teh sredstev je Baza Dante nakazala družbi Electa, prek asignacije pa je bila prejemnik denarja družba KLM naložbe v večinski lasti Zorana Jankovića. Dobrih 100.000 evrov je po ugotovitvah policije končalo na osebnem tekočem računu Zorana Jankovića.

Policija je ovadbo v tej zadevi tožilstvu podala 20. marca 2014. SDT je zahtevo za sodno preiskavo vložilo 19. maja 2015 – torej kar leto in dva meseca po prejemu policijske ovadbe. Ljubljansko okrožno sodišče je za izdajo sklepa o uvedbi sodne preiskave potrebovalo še dobro leto dni – izdalo ga je 8. junija 2016. Novembra 2016 je nato sodišče ugodilo pritožbi na sklep o uvedbi preiskave,  ga razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje preiskovalni sodnici. Enaintridesetega maja letos pa je sodišče izdalo nov sklep o uvedbi sodne preiskave. To je sodeč po pojasnilu SDT tudi točka, na kateri se zdaj nahaja postopek.

Skopi odgovori

Pojasnila tožilstva in sodišča, zakaj postopki proti Zoranu Jankoviću potekajo tako počasi, so skopa. Na SDT smo se obrnili z vprašanjem, zakaj so tako v primeru suma utaje davkov kot tudi v primeru napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja potrebovali več kot leto dni, da so vložili zahtevo za preiskavo. Odgovorili so nam le, da »je bilo opravljeno delo na konkretnih zadevah zelo obsežno, strokovno zahtevno ter povezano z drugimi zadevami, kar je še podaljšalo fazo preučevanja zadev«.

Z vprašanjem o trajanju sodnih preiskav smo se obrnili tudi na ljubljansko okrožno sodišče. Odgovorili so nam, da sodišče, ker sodna preiskava še traja, podatkov o postopku ne more posredovati. Lahko so nam le sporočili, da gre v primeru suma napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja glede na število obdolženih za obsežno zadevo.

Odvetnik Zorana Jankovića, Janez Koščak, odprtih postopkov proti svojemu varovancu ni želel komentirati.

Padli postopek

Zaradi počasnega dela tožilstva, pa tudi policije (ki jo tožilstvo pri svojem delu usmerja), so v enem izmed postopkov proti Jankoviću že bili izključeni ključni dokazi.

Gre za tako imenovani primer Farmacevtka, v katerem je policija ljubljanskemu županu očitala zahtevanje spolnih uslug v zameno za ureditev zaposlitve za nedoločen čas zaposleni v Lekarni Ljubljana. Policija je po kazenski ovadbi sodeč ključne dokaze v zadevi zbrala s prisluškovanjem Jankoviću. SDT pa je zahtevo za preiskavo v tej zadevi vložilo po preteku roka dveh let od konca prisluškovanja Jankoviću. Sodišče je zato prisluhe umaknilo iz spisa, zaradi česar jih tožilstvo v postopku proti Jankoviću ne bo moglo uporabiti.

Za počasno postopanje v tej relativno preprosti kazenski zadevi je bila po poročilu SDT sodeč kriva tudi preobremenjenost tožilke Blanke Žgajnar, ki preganja Zorana Jankovića.