Pred dvema tednoma smo na podcrto.si v sodelovanju s časnikom Večer razkrili devet točk, na katerih se je po podatkih policije med leti 2008 in 2014 zgodilo največ prometnih nesreč z vsaj lažjo telesno poškodbo. Teh devet točk smo našli z analizo podatkov o prometnih nesrečah, ki smo jih pridobili od policije. V celotni mariborski upravni enoti se je sicer v omenjenem obdobju zgodilo 6843 prometnih nesreč, v katerih je bil vsaj en udeleženec vsaj lažje poškodovan. Med vsemi se je 310 nesreč končalo s hudimi telesnimi poškodbami, 6480 z lažjimi in 53 s smrtnim izidom.

Pri devetih točkah z največ nesrečami smo navedli tudi razloge zanje in predloge mariborske policije za izboljšanje prometne varnosti. Zdaj pa smo se z našimi vprašanji, ali bodo predloge upoštevali, obrnili na mariborsko občino in Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), ki sta pristojni za ureditev stanja.

Tako občina kot direkcija napovedujeta izboljšanje stanja na večini tveganih točk, kar je razveseljivo. A nekateri ukrepi so odvisni od stanja v proračunu občine, zato ni jasno, kdaj bodo izvedeni. DRSI pa poudarja, da imajo že nekaj časa zasnovane ukrepe za izboljšanje prometne varnosti na nekaterih točkah.

Spodaj za vsako točko navajamo število prometnih nesreč v obdobju 2008–2014, razloge zanje in predvidene ukrepe odgovornih.

Križišče Razvanjska cesta in Streliška cesta pri Dvorcu Betnava

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• ena nesreča s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev,
• 33 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razlogi za nesreče: prometne nesreče se dogajajo predvsem na dveh križiščih – Razvanjska cesta s Streliško cesto in Razvanjska cesta s Tržaško cesto. Križišči sta problematični predvsem zaradi gostega prometa, vozniki pa imajo pogosto neustrezno varnostno razdaljo. Pri obeh križiščih je pogost vzrok tudi izsiljevanje prednosti.

Predvideni ukrepi: na tej točki je mariborska občina med leti 2013 in 2015 že opravila več posegov za izboljšanje stanja. Postavili so prometno signalizacijo, preplastili vozišče, razširili cesto, postavili hitrostne ovire, omejili hitrost in uredili kolesarsko pot. Število prometnih nesreč z vsaj lažjo telesno poškodbo se je zato že v letu 2014 bistveno zmanjšalo (le ena nesreča leta 2014 v primerjavi s sedmimi v letu 2013), so sporočili z občine.

Tržaška cesta 42

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• ena nesreča s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev,
• 63 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razlogi za nesreče: neustrezna varnostna razdalja, nepravilni premiki vozil in izsiljevanje prednosti pri zavijanju levo.

Predvideni ukrepi: mariborska občina bo v tem letu pred križiščem namestila table, ki bodo opozarjale na nevarno križišče in da naj vozniki pred križiščem upoštevajo varnostno razdaljo, so nam zagotovili z občine.

Križišče Poljska ulica in Zagrebška cesta

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• ena nesreča s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev,
• 24 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razloga za nesreče: neupoštevanje prednosti, naleti pri zavijanju v križišču.

Predvideni ukrepi: za zagotavljanje prometne varnosti v križišču Poljske in Zagrebške je že dalj časa planirana rekonstrukcija križišča s semaforizacijo, so sporočili z mariborske občine. Pred leti je namreč prometna študija pokazala, da v tem križišču zaradi prostorskih omejitev krožno križišče ni zadovoljiva rešitev, pač pa pride v poštev zgolj semaforizacija. Zato je Mestna občina (MO) Maribor že naročila in izdelala projektno dokumentacijo za semaforizacijo križišča. Ocenjena vrednost semaforizacije križišča je okoli 90.000 evrov, kar mora MO Maribor zagotoviti v proračunu. Kot že v vseh preteklih letih bodo to investicijo tudi letos poskušali vključiti v načrt del, vendar pa je končna izvedba odvisna od potrditve in zagotovitve finančnih sredstev v proračunu MO Maribor za leto 2016, sporočajo z občine.

Križišče Ptujska cesta in Tržaška cesta pri Mercator centru

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• 29 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razlogi za nesreče: gre za križanje dveh zelo pomembnih mariborskih cest – zelo obremenjene državne ceste št. 1 (Ptujske ceste) ter Tržaške ceste, ki je ena od vpadnic v mesto in kasneje preide v Titovo cesto. Na obeh cestah je gost promet, še posebej ob prometnih konicah zjutraj in v popoldanskem času. Glavni vzrok za prometne nesreče je tako nalet vozil zaradi neprimerne varnostne razdalje.

Predvideni ukrepi: ker je to križišče v upravljanju DRSI, saj je na državni cesti, lahko MO Maribor zgolj predlaga rešitve in ukrepe. Za omenjeno križišče je občina že večkrat predlagala DRSI, da se vključi v program investicij ali vsaj rednega vzdrževanja in odgovor do sedaj ni bil pozitiven, so nam sporočili z MO Maribor. Z DRSI pa so nam sporočili, da je to križišče zajeto v predlogu načrta preplastitev in ureditve talnih označb v tem letu. Trenutno pripravljajo dokumentacijo, dela pa naj bi izvedli v drugi polovici letošnjega leta.

Križišče Ceste proletarskih brigad in Jadranske ceste

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• tri nesreče s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev,
• 25 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razlog za nesreče: neupoštevanje varnostne razdalje.

Predvideni ukrepi: križišče je v pristojnosti DRSI, ki pa, kot so nam sporočili z direkcije, tu ne predvideva ukrepov. Nesreče se namreč, kot poudarjajo pri DRSI, na tem križišču dogajajo zaradi neupoštevanja prometnih predpisov.

Križišča v okolici Qlandie

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• 45 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razlogi za nesreče: v trgovski coni Qlandia na Cesti proletarskih brigad sta še posebej problematična dva cestna odseka. Gre za krožišči, ki sta po prometni ureditvi podobni krožiščem s spiralnim potekom prometa. Značilnost tovrstnih krožišč je, da imajo dva izvozna pasova. Toda, ker sta bili ti dve krožišči zgrajeni že pred časom, njun sestavni del niso betonske prepreke, ki bi voznike vodile vse do izvoza in tako tudi preprečevale menjavo voznega pasu v krožišču pred izvozom. Na tleh krožišč pri Qlandii so le talne označbe. Neprekinjene ločilne črte sicer voznike opozarjajo, da pasov ne smejo menjati v krožišču, toda vozniki jih mnogokrat spregledajo ali pa se prepozno razvrstijo in menjajo vozni pas v krožišču, kjer je to sicer prepovedano. Tako se večkrat zgodi, da vozniki, ki vozijo po zunanjem pasu, spregledajo tiste voznike, ki zapuščajo notranji prometni pas in tako pride do trka vozil.

Predvideni ukrepi: tudi ta krožišča so v pristojnosti DRSI, ki sporoča, da že ima pripravljen projekt izgradnje nove povezovalne ceste med krožiščem pri Qlandii in Limbuško cesto. S tem bi preusmerili tranzitni promet mimo centra Maribora na avtocesto. Predvidena je tudi rekonstrukcija enega od krožišč v spiralno krožišče (tako imenovano turbo krožišče), kar bi krožišče naredilo varnejše. »Trenutno odkupujemo potrebna zemljišča in pripravljamo vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar bo možno po odkupu vseh potrebnih zemljišč,« so zapisali na DRSI.

Območje Europarka

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• šest nesreč s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev,
• 117 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razlogi za nesreče: na omenjenem področju je veliko vozil, saj so okoliške ceste zelo obremenjene, v prometu pa je udeleženih tudi veliko pešcev in kolesarjev, ki ceste pogosto ne prečkajo na prehodih za pešce. Vrste nesreč so na teh lokacijah zelo različne, prav tako vzroki. Policisti beležijo padce kolesarjev, nalete vozil v križiščih, nepravilna prečkanja cest na neoznačenih odsekih ter izsiljevanje pešcev ali kolesarjev na označenih prehodih za pešce. Ena bolj problematičnih točk je kolesarska steza pri avtobusnem postajališču pri Europarku. Težava je tudi prečkanje Titove ceste, saj pešci ne uporabljajo podhoda pod cesto, ampak jo prečkajo po cestišču čez dvojno polno črto.

Predvideni ukrepi: vsa križišča, krožišča, prehodi za pešce in prečkanja kolesarskih stez so urejena v skladu s predpisi, zato za večino prometnih nezgod ni tehničnih ukrepov, ki bi preprečili nezgode, so sporočili z občine. Strokovne službe mariborske občine so podpirale izgradnjo nadhoda nad Titovo cesto, vendar tega niso podprli soglasodajalci, zato je bil projekt opuščen, so še povedali. Na občini predvidevajo tudi rekonstrukcijo nekaterih semaforjev v križiščih, a bo izvedba teh del odvisna od sredstev v občinskem proračunu.

Krožišče Koroška cesta–Glavni trg

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• štiri nesreče s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev,
• 44 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razlogi za nesreče: prometne nesreče na tej lokaciji so skoncentrirane na območju krožišča. To je območje, ki je prometno zelo obremenjeno. V prometu so udeleženi vozniki avtomobilov, motoristi, kolesarji in pešci, ki krožišče prečkajo na vseh izvoznih krakih. Po problematiki izstopa predvsem prehod za pešce na kraku proti Ulici kneza Koclja, nekaj naletov vozil pa je tudi iz smeri glavnega mostu čez Dravo.

Predvideni ukrepi: rešitev je podhod za pešce, ki je bil planiran v okviru izgradnje garažne hiše pod Glavnim trgom, in ta rešitev je še vedno možna. Določitev časovnega okvirja ni mogoča, saj MO Maribor ne bo sama gradila garaže, ampak se zanjo išče investitor, so sporočili z občine.

Ljubljanska ulica 9 pri UKC Maribor

Število nesreč v obdobju 2008–2014:

• pet nesreč s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev,
• 79 nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami udeležencev.

Razlogi za nesreče: mnoge označbe na cestišču so na teh odsekih že dotrajane, zato na Policijski upravi Maribor opozarjajo, da bi jih bilo primerno bolje označiti. Prav tako predlagajo tudi primerno označitev prometnih prehodov za pešce s prometnimi znaki. Zaradi prometno zapletenih križišč so prehodi za pešce na teh križiščih še posebej nevarni za pešce in kolesarje.

Predvideni ukrepi: občina je že omejila hitrost, preplastila nekatere ulice in jih prometno bolje uredila. Načrtuje še obnovo talnih oznak in ureditev tako imenovanega zavijalnega radija z Ulice Moše Pijada na Ljubljansko ulico. »Talna signalizacija je prioriteta, ker vzdrževalec cest v letu 2015 tega ni več uspel izvesti, zavijalni radij pa bo izveden, če bodo zagotovljena sredstva,« so sporočili z občine.