Kakšne spremembe na bolje smo z vašo pomočjo dosegli v januarju
Po burnem zaključku lanskega leta je sledil nekoliko bolj umirjen januar. A to ne pomeni, da smo sedeli križem rok.
Prejšnji mesec smo se lahko spet razveselili pozitivnega učinka našega dela. Po tem, ko smo že od konca 2014 opozarjali na sistematične kršitve delovno-pravne zakonodaje na RTV Slovenija z izkoriščanjem cenejših honorarnih sodelavcev za opravljanje dela redno zaposlenih, je vodstvo RTV Slovenija sprejelo odločitev, da bodo zaposlili vseh 250 honorarnih sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev.
Januarja smo razkrili tudi neaktivnost finančne uprave pri izterjevanju davkov od dolgotrajnih davčnih dolžnikov. Davke državi trenutno dolguje okoli 3300 podjetij, ki niso v insolvenčnih postopkih. Dva tisoč štiristo izmed njih je davek dolžnih že vsaj leto dni, 1600 pa vsaj dve leti. Finančna uprava pa jim zaradi pomanjkanja kadra ne zarubi imetja ali jih pošlje v stečaj.
Pod drobnogled smo vzeli tudi nenavaden sodni postopek v Kopru, ki vzbuja sum v nezakonito delovanje Slovenske obveščevalno – varnostne agencije (SOVA). Sova je po naših podatkih prisluškovala slovenskemu državljanu, ki je zaradi prisluhov zdaj obtožen preprodaje petih gramov kokaina. A tožilec ni v sodnem postopku predložil nikakršne pravne podlage za izvedbo teh prisluhov.
Precej energije smo namenili tudi opozarjanju na neaktvnost ali sporno delovanje politike. Stranke modernega centra (SMC) ne moti sodelovanje z nekdanjo direktorico onkološkega inštituta Ano Žličar, ki je na čelu OI zdravstveni blagajni več let preveč zaračunavala za zdravila za zdravljenje raka. Kam je šel denar od preplačanih zdravil, ni znano, Žličar pa je danes predstavnica SMC v ljubljanskem mestnem svetu. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je Ano Žličar lani želela celo predlagati za direktorico UKC Ljubljana.
Zdravstveno ministrstvo je prav tako požrlo obljubo, da bo še v letu 2015 predstavilo novo zakonodajo za odkrivanje bolezni in pravično odškodnino več kot 25.000 poklicno bolnim pri nas. A zakonodaja je še danes v usklajevanju. Ministrica nam je zdaj obljubila: ustrezni predpisi bodo sprejeti do konca 2016.
Ministrico za okolje Ireno Majcen pa smo povprašali, kdaj se bodo lotili sanacije nevarnih divjih odlagališč, ki najbolj ogrožajo zdravje prebivalcev Slovenije. Odgovori ministrice so nas razočarali: iz njenih odgovorov lahko sklepamo, da se problema ne zaveda. Prav tako nima nobenih načrtov za sanacijo.
Preverili smo še, kako poteka preiskava spornega naročanja IT storitev na ministrstvu za delo. Avgusta smo razkrili večmilijonska naročila ministrstva mimo javnih razpisov. Ugotovili smo, da policija revidira posle ministrstva, protikorupcijska komisija pa ni še niti začela z napovedano preiskavo primera. Ker na podcrto.si dosledno spremljamo ukrepe odgovornih v zvezi z nepravilnostmi ali s spornimi poslovanji, ki jih razkrijemo, bo ta primer ostal pod našim drobnogledom.
Prvi mesec leta je bil namenjen tudi razmisleku o našem delu v lanskem letu in kovanju strategije za prihodnost. Ekipa se je okrepila z novinarko Tanjo Pirnat in Rokom Grčo, ki bo skrbel za pridobivanje in odnose z donatorji projekta Pod črto. Brez podpore vas, naših bralcev, in podpore podjetij, ki prepoznajo vrednost našega dela za družbo, namreč ne moremo delovati.
Za konec pa še finančni podatki o poslovanju (v spodnji tabeli). Januarja so nas z donacijo podprla podjetja Arahne, d.o.o.; Carvic, d.o.o.; in Hud, d.o.o. Od bralcev pa smo januarja prejeli 1037 evrov donacij.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 4 komentarji
4 komentarji
sebastjan 11. 2. 2016, 19.02
Predlagam, da za vsak odstavek napišete kratek naslov. Tako bodo bralci lažje odločili ali nek odstavek prebrati ali ne (vseh ljudi ne zanimajo vse teme). Predlogi naslovov odstavkov:
- RTV bo zaposlila honorarne delavce
- FURS ne izterja nesolvenčnih podjetij
- Nezakonito prisluškovanje SOVE
- Stranke SMC ne moti preveč zaračunana zdravila
- Zdravstveno ministrstvo še nič o poklicnih boleznih
- Ministrstvo za okolje rezbrižno do nevarnih odlagališč
- Ministrstvo za delo brez razpisov naroča IT storitve
- Okrepitev ekipe podcrto.si
- Finančni podatki podcrto.si
Za resnično preglednost poslovanja podcrto.si bi jaz predlagal sledeči zapis postavk:
1. začetno stanje na dan 1.1.
2. prihodki januarja
2.1 donacije bralcev
2.2 donacije podjetij
2.2.1 ime podjetja 1
2.2.2 ime podjetja 2
2.2.3 ime podjetja 3
2.3 prihodek od prodaje vsebin
3. odhodki januarja
3.1 stroški dela (...)
3.2 stroški bančnih & PayPal provizij
3.3. davki
3.4 lekture
3.5 najemnine
3.6 računovodske storitve
3.7 ostalo (tukaj ne sme biti večjega zneska, je pa dobro, da se v oklepaju napiše: stroški elektrike, stroški informacijskega sistema itd.)
4. končno stanje 31.1.
Pri vsaki točki na koncu znesek v EUR
Anže Voh Boštic 11. 2. 2016, 19.46
Pozdravljeni,
najlepša hvala za vsebinske predloge, bomo upoštevali. Glede finančnega poročanja pa naslednje pojasnilo:
Namen poročanja je zagotavljanje transparentnosti porabe sredstev, katerih velik del pridobimo z donacijami. Namen te transparentnosti - objavljanja porabe je, da se lahko bralci in donatorji prepričate o smotrnosti porabe sredstev. Zato porabo razčlenimo na stroške dela in ostale stroške, na podalgi lahko bralec vidi, koliko denarja smo porabili za oba aspekta našega delovanja in oceni, ali so stroški primerni ali pa nenormalno visoki. Menimo, da je zdajšnji način objave stroškov primeren za oceno primernosti višine stroškov, ki jih imamo z našim delovanjem.
Stroškov pa podrobneje ne objavljamo zato, ker nimamo pravice navajati cen storitev tistih, s katerimi sodelujemo, oziroma naših dogovorov s temi osebami in podjetji. Do naših partnerjev bi bilo namreč nepravično, da brez njihovega soglasja navajamo točno ceno njihovih storitev oziroma ceno, za katero smo se dogovorili. Obenem pa to tudi ne bi služilo namenu transparentnosti delovanja. Namreč: če v nekem mesecu za lektoriranje plačamo 50, 100 ali 200 evrov, so to vse sprejemljivi stroški glede na obseg naših objav. Seveda pa ne bi bilo sprejemljivo, če bi glede na trenuten obseg za lektoriranje plačevali nekaj 1000 evrov na mesec (kar bi kazalo na izčrpavanje Zavoda Pod črto). A takšen eksces bi se tudi v trenutnem načinu poročanja jasno opazil. Stroški našega poslovanja, ki niso stroški dela, se trenutno gibljejo pri okoli 300 – 500 eur na mesec. V nekaterih mesecih so bili višji – septembra lani so na primer znašali več kot 1000 EUR. A takrat smo to tudi pojasnili; stroški so bili višji zato, ker smo v enem obroku poravnali najemnino pisarne za štiri mesece vnaprej.
Skratka, pri objavi stroškov našega delovanja tehtamo med nujnostjo zagotavljanja transparentnosti našega delovanja oziroma omogočanja bralcem nadzorovati naše poslovanje, in pravico ljudi, s katerimi poslovno sodelujemo, do njihove zasebnosti pri poslovanju. Menimo, da je trenuten način objave naših finančnih podatkov pravo ravnotežje.
n.n. 23. 2. 2016, 19.31
Verjetno že poznate dokaj svežo novico o Pličaničevem ministrskem zapravljanju v Asu. Zdaj me samo zanima, ali bi pri vas sploh imeli kakršnokoli možnost dokopati se do teh računov ali pa je to nek privilegij izključno od Musarjeve.
Anže Voh Boštic 23. 2. 2016, 20.42
Te podatke se da dobiti če zanje zaprosite po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pogoji pri pridobivanju podatkov po ZDIJZ so za vse enaki, vas, nas ali go. Musar. Če želite o tem vedeti več vam predlagam da se nam pridružite ta petek: https://podcrto.si/vabljeni-na-srecanje-open-data-26-2-v-poligon/