Priljubljenost potovanja z vlakom v državah Evropske unije v zadnjih letih stalno narašča. V drugem četrtletju leta 2019 so po statistikah Eurostata vlaki v državah Evropske unije prepeljali vsaj 2,4 milijarde potnikov.

Eden izmed vzrokov za vedno večje število potnikov bi lahko bila tudi večja okoljska ozaveščenost prebivalcev Evrope. Tudi zaradi podnebnih sprememb bodo države v prihodnosti najverjetneje še bolj spodbujale potovanje z vlakom.

Vendar pa ima Slovenija tu problem. Za razliko od Evropske unije število potnikov v Sloveniji v zadnjih letih upada. Če je z vlakom v Sloveniji po Eurostatu še leta 2009 potovalo skoraj 16 milijonov potnikov, je ta številka v letu 2018 upadla na le 13 milijonov potnikov.

Zakaj je tako? Strokovnjaki opozarjajo na več vzrokov oziroma ovir, zaradi katerih ljudje ne potujejo z vlakom. Raziskovalci univerze v angleškem Southamptonu so leta 2012 definirali 73 takšnih ovir, ki posameznike odvračajo od potovanja z vlakom. Razdelili so jih na trde, mehke in komplementarne ovire. Trde ovire so lahko merljive in vplivajo na vse potnike, mehke in komplementarne ovire pa so bolj stvar vsakega posameznika.

Mednarodni projekt Evropske mreže za podatkovno novinarstvo EDJNet, v katerem sodelujemo tudi pri Pod črto, je pod drobnogled vzel nekaj trdih ovir pri potovanju z vlakom. Zanimalo nas je, kako dostopne so železniške postaje za prebivalce različnih držav Evropske unije, kakšna je cena vozovnic v primerjavi z dohodki prebivalcev v posamezni državi, pa tudi, kako hitro lahko potniki opravijo potovanje z vlakom v primerjavi z osebnim avtomobilom.

Dostopnost železniške postaje

Prva pomembna ovira pri potovanju z vlakom je oddaljenost postaje od bivališča posameznika. Tu je sicer treba poudariti relativnost oddaljenosti postaje glede na dolžino poti. Če se odpravljate na večurno potovanje z vlakom, se bo tudi petnajst minut vožnje do železniške postaje lahko zdela zelo kratka pot. Če se z vlakom vsak dan vozite v službo, se bo dodatnih petnajst minut vožnje do železniške postaje lahko zdelo kot precej izgubljenega časa na poti v službo.

Kakor koli, v projektu EDJNet smo pridobili podatke o lokacijah železniških postaj za 16 članic Evropske unije. Upoštevali smo tiste postaje, iz katerih lahko potnik z vlakom potuje v prestolnico – četudi mora vmes prestopiti na drug vlak. Nismo pa upoštevali tistih postaj, iz katerih potnik z vlakom ne more potovati v prestolnico – na primer takšnih, kjer bi moral del poti potnik opraviti z avtobusom.

Nato smo na podlagi podatkov o razpršenosti prebivalstva v teh državah izračunali povprečno zračno oddaljenost prebivalcev od najbližje železniške postaje.

Izračun pokaže, da je povprečna oddaljenost prebivalcev od postaje najnižja na Češkem, kjer znaša le dva kilometra. Najdlje morajo prebivalci do železniške postaje potovati na Hrvaškem – skoraj 13 kilometrov. Slovenija je povprečno oddaljenostjo 4,3 kilometra v zlati sredini preučevanih evropskih držav.

Naredili smo tudi primerjavo po slovenskih regijah. Železniške postaje so prebivalcem najbližje v osrednjeslovenski regiji. Najdlje pa morajo do postaj potovati na Dolenjskem – tu povprečna oddaljenost prebivalca do postaje znaša več kot osem kilometrov.

Infografika: LocalFocus/EDJNet

Podoben rezultat dobimo tudi z drugimi merami oddaljenosti – na primer odstotkom prebivalcev, ki so od postaje oddaljeni več kot tri oziroma več kot pet kilometrov.

V Prekmurju je kar slabih 60 odstotkov prebivalcev od postaje oddaljenih pet ali več kilometrov. V osrednjeslovenski regiji je takšnih le 12 odstotkov in pol.

Infografika: LocalFocus/EDJNet

Podatkovne članke pripravljamo z vašo podporo. Podprite naše delovanje v letu 2020!

Cena vozovnice in hitrost potovanja

Druga pomembna ovira pri potovanju z vlakom pa je cena vozovnice v povezavi s hitrostjo potovanja. Če so vozovnice v Sloveniji relativno poceni, pa se slabše odrežemo pri hitrosti potovanja z vlakom.

V okviru projekta EDJNet smo zbrali podatke o več kot 8000 cenah vozovnic in času potovanja za 73 reprezentativnih relacij znotraj evropskih držav.

Izmed 73 evropskih relacij je vlak od avtomobila hitrejši v petintridesetih primerih. Praviloma je potovanje z vlakom hitrejše na daljših relacijah in počasnejše na krajših poteh.

Pri ceni vozovnice smo to izračunali kot odstotek mediane razpoložljivega mesečnega dohodka posameznika v posamezni državi. Upoštevali smo najcenejšo redno ceno vozovnice na posamezni relaciji (torej brez mladinskih, upokojenskih popustov in podobnega). Na podlagi tega smo ugotovili, da so vozovnice glede na dohodke prebivalcev praviloma dražje v revnejših državah Evropske unije.

V projektu smo relacije oziroma poti razdelili na dolge, srednje dolge in kratke. Nato smo za vsako državo izbrali eno reprezentativno relacijo v vsaki skupini – če je takšna relacija obstajala.

V Sloveniji zaradi majhnosti države dolgih relacij nimamo. Zato smo lahko primerjali le srednje dolge in kratke relacije.

Kot primer srednje relacije smo vzeli pot iz Ljubljane v Maribor. Glede na ceno vozovnice je Slovenija v primerjavi z drugimi državami na področju srednjih relacij precej poceni. Vozovnica na omenjeni relaciji nas stane 0,9 odstotka mediane razpoložljivega mesečnega dohodka posameznika. V Španiji, na primer, bi za podobno razdaljo (Madrid–Cuenca) plačali dvakrat več.

Povsem drugačna pa je slika, ko primerjamo hitrost potovanja z vlakom. Če traja pot iz Madrida v Cuenco z avtomobilom dobrih 100 minut, jo z vlakom opravite v slabi uri. Iz Ljubljane v Maribor pa boste z avtom pripotovali v slabi uri in pol, z vlakom pa se boste vozili več kot dve uri in pol.

Vlak je v primerjavi z avtomobilom pri srednje dolgih relacijah od Slovenije tako počasnejši le še na Hrvaškem. Za pot med Zagrebom in Osijekom boste z avtom potrebovali okoli 160 minut, z vlakom pa več kot 280 minut.

Podobne rezultate smo dobili pri primerjavi kratkih relacij. Kot primer te relacije smo izbrali pot iz Maribora v Celje. Ta pot bo potnika stala 0,5 odstotka mediane razpoložljivega mesečnega dohodka posameznika v Sloveniji. Najdražja vozovnica je na Hrvaškem, kjer vas bo primerljiva pot iz Varaždina v Zagreb stala 1,6 odstotka mediane razpoložljivega mesečnega dohodka posameznika na Hrvaškem.

Če so tudi kratke relacije z vlakom v Sloveniji relativno poceni, pa je tudi tu težava v trajanju potovanja. Z avtomobilom boste za to pot potrebovali okoli 40 minut, z vlakom dobro uro.

Vlak je od avtomobila pri kratkih poteh, vključenih v našo analizo, počasnejši le še na relaciji Cannes–Menton, Limerick–Gallway in Zagreb–Varaždin. Pri slednji je razlika daleč največja. Pot med Zagrebom in Varaždinom z avtomobilom opravite v dobri uri. Z vlakom pa zanjo potrebujete skoraj tri ure.

Več o metodologiji naše preiskave si lahko preberete na tej povezavi: Don’t Miss the Train

Članek smo pripravili v sodelovanju z EDJNet.