V Sloveniji je vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in NIJZ spadajo starejši med najbolj ogrožene skupine za razvoj težje oblike bolezni pri okužbi z novim koronavirusom (SARS-CoV-2).

Med posebno ogrožene posameznike spadajo tudi onkološki bolniki, revmatološki bolniki, bolniki brez vranice, okuženi s HIV, prejemniki transplantatov in bolniki, ki prejemajo glukokortikoide, posebno če so starejši od 65 let in imajo povišan krvni tlak. Zadrževati bi se morali doma, čim bolj omejevati vse stike, čim manjkrat obiskati zdravstvene ustanove, prav tako pa naj bi se zaradi nevarnosti prenosa okužbe izogibali stikov s predmeti, kot so mobilni telefoni, kljuke na vratih, tipke v dvigalu ali denar, priporočajo na ljubljanski infekcijski kliniki.

Strokovnjaki zadnje tedne poudarjajo, da je koronavirus z uradnim imenom SARS-CoV-2 veliko bolj kužen od virusa gripe in se ne prenaša zgolj kapljično. Prenašajo ga lahko osebe, ki ne kažejo znakov kakršnekoli bolezni. Virus lahko ostaja aktiven na predmetih, kot so telefoni, kljuke in denarnice tudi po nekaj dni. Okužimo se lahko torej tudi s stikom s temi predmeti. Prav tako pa naj bi ostajal po več ur v zraku v zaprtih prostorih, kot so na primer dvigala, zato pri NIJZ uporabo dvigala odsvetujejo.

»Osemdeset odstotkov ljudi bo okužbo preživelo z blažjimi znaki bolezni, karkoli že laično pod tem razumemo, ostalih dvajset odstotkov so ljudje z visokim tveganjem za težje oblike bolezni. Bolezen se lahko tudi pri navidezno lažje bolnih v hipu prevesi v težjo obliko bolezni,« so zapisali v UKC Maribor.

Splošna navodila do tega trenutka v večini že poznamo – redna higiena rok, vzdrževanje fizične distance in kašljanje v komolec. V zadnjih dneh pa so se pričeli pojavljati tudi pozivi, da naj pričnemo za zaščito sebe in drugih nositi tudi doma narejene maske.

Pri NIJZ so sicer konec prejšnjega tedna pripravili posebna priporočila za dodatno zaščito starejših.

Vendar nas je pri Pod črto zanimalo, kako naj dodatno zaščito starejših dejansko izvajamo v različnih vsakdanjih situacijah. Na prošnjo, da bi o tem radi govorili z nekom z NIJZ, so nam odgovorili, da nam sogovornika zaradi zasedenosti strokovnjakov ne morejo zagotoviti.

Zato smo se z vprašanji obrnili na tiste, ki s starejšimi vsakodnevno delajo na terenu – humanitarne organizacije in patronažno službo, ki imajo v skladu z navodili Svetovne znanstvene organizacije in NIJZ razvite natančne protokole, kako se čim bolj zaščititi pred okužbo s koronavirusom.

Pri zbiranju nasvetov, kako čim bolj zaščititi starejše in kronično bolne, smo se osredotočili na dve bivalni situaciji. Na starejše, ki živijo sami v lastnih bivalnih enotah, in tiste, ki bivajo s svojci. Vendar vsi starejši nimajo svojcev, ki bi lahko poskrbeli zanje. Nekateri pa tudi večkrat dnevno potrebujejo pomoč pri negi, dajanju zdravil, hranjenju in drugi oskrbi, zato smo vključili tudi dodatne informacije, kako ravnati v teh primerih.

Nasveti za starejše, ki živijo samostojno: fizična izolacija in brezstična predaja potrebnega

Priporočila za starejše, ki živijo samostojno in lahko sami skrbijo zase, bi lahko strnili v sledeče – za čim manjšo možnost prenos okužbe s koronavirusom ne zapuščajte stanovanja, hrano, zdravila in ostale potrebščine naj vam prinašajo svojci in vam jih puščajo na pragu. Pri dostavi stvari naj ne vstopajo v vaše stanovanje, vse predaje naj se zgodijo brezstično na pragu.

»Ključno je, da se starejši zadržujejo v stanovanju. Naj ne hodijo po nakupih. Naj ne hodijo na obiske in jih niti ne sprejemajo. Starejši in ranljive skupine naj ne zapuščajo svojega doma. Niti za sprehod v naravi. Stanovanje naj zračijo večkrat na dan, istočasno pa naj poskrbijo, da zrak v stanovanju ni presuh. Naj veliko pijejo,« priporočajo pri društvu Humanitarček.

Društvo, ki ga vodi zdravnica Ninna Kozorog, pomaga predvsem starejšim in že ob začetku širjenja okužb s koronavirusom so starejše oskrbeli s paketi hrane za več tednov, razkužili in navodili, naj ostanejo doma. Zaradi zaščite vseh sodelujočih so tudi prekinili delo na terenu. Stike sicer redno vzdržujejo po telefonu, saj je ob fizični izolaciji še posebno pomembno vzdrževati povezanost.

Za dostavo hrane, zdravil ali drugih potrebščin se s starejšimi dogovorimo po telefonu.

Predaje izvedemo brezstično. V stanovanje ne vstopimo. To pomeni, da nakup prinesemo do vrat, stvari odložimo pred vrata in ne vstopamo v stanovanje. Ves čas ohranimo priporočeno razdaljo (najmanj 1,50 m) in vse potrebno uredimo na pragu stanovanja. Če potrebujemo za izvedbo dostave plačilno kartico ali zdravstveno kartico, ker bomo šli v lekarno po zdravila, kartico predajamo v kuvertah, da pride do čim manj neposrednega stika ob predaji, priporočajo pri Humanitarčku.

Starejšim priporočajo, da plačilne ali zdravstvene kartice, ko jih dobijo nazaj, v celoti obrišejo z alkoholnim razkužilom, ki vsebuje vsaj 60 % etanola. Ob tem naj po vsaki predaji razkužijo tudi ključe in kljuke. Za razkuževanje vsega naštetega naj se uporablja 60-odstotni etanol. Redno naj razkužujejo tudi stikala, so priporočili pri Humanitarčku.

Kaj pa če razkužila, čistega alkohola ali razkužilnim robčkov nimamo?

»Svetujemo, da se vse površine dnevno prebriše s toplo vodo in čistili,« je priporočila Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege v Sloveniji. Patronažne sestre so v trenutnih razmerah omejile večino ostalih preventivnih programov in se osredotočajo predvsem na čim večjo zaščito pred prenosi okužbe s koronavirusom. »Vso obliko zdravstvene vzgoje smo ciljano usmerili v preprečitev prenosa okužb. Resnično se pogovarjamo samo še o tem,« je povedala Krajnc.

Po vsakem odpiranju vrat ali prevzemu stvari si dobro umijemo roke z milom. Tudi če imamo razkužila, jih doma uporabljamo v zmernih količinah, priporoči patronažna sestra Jožica Ramšak Pajk, saj si bomo drugače po nepotrebnem poškodovali naravno zaščito na koži. Razkužila uporabimo takrat, ko smo rokovali z nečim, kar smo prinesli ali prejeli od zunaj. Za umivanje rok takrat, ko se zadržujemo v stanovanju, uporabljamo milo in toplo vodo.

Kaj pa narediti s stvarmi, ki jih nekdo dostavi iz lekarne ali trgovine?

»Pravzaprav je virus lahko na vseh stvareh, ki jih prinesemo iz trgovine. Zato bi bilo najboljše vrečko s stvarmi postaviti nekam za tri dni in si potem dobro umiti roke,« je povedala Ramšak Pajk. Ne pozabimo pa tudi na smeti – starejši naj jih nastavijo na prag, da jih lahko odnesemo, ko jim predamo hrano ali zdravila.

Starejši, ki živijo s svojci: zadržujte se v svojem delu doma

Starejši, tudi tisti, ki živijo s svojci, pogosto še vedno hodijo po opravkih in v trgovine, pove Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege v Sloveniji.

Opozarjajo jih, da naj ostanejo doma, v trgovino in po opravkih pa naj gre samo en član družine, čim manjkrat, za čim krajši čas in seveda v čim manj trgovin. Pri zaščiti starejših, ki živijo s svojci, je namreč samozaščitno vedenje vseh, ki živijo v istem gospodinjstvu, zelo pomembno. Družina naj se čim bolj samoizolira. Vsi nenujni izhodi so odsvetovani vsem članom družine, da se čim bolj zmanjša možnost prenosa okužb. Seveda pa problem predstavlja, da mnogi hodijo v službo, kjer so izpostavljeni okužbam.

Priporoča, da naj se v trgovini hrano nalaga v razkužen voziček. Šele pri avtomobilu ali zunaj, če smo peš, potem ko smo si razkužili roke, preložimo nakup v vrečko. Doma naj se čim več stvari pusti izven stanovanja, embalaže ne nosimo v stanovanje, razkuži naj se, kar je mogoče, ostalo pa umije ali presuje iz originalne embalaže. Predvsem pa v trgovino po nakupih hodimo čim manjkrat, nikakor ne več kot enkrat na teden.

Velja naj, da si je treba takoj, ko stopimo nazaj v stanovanje ali hišo, najprej umiti roke. To naj upoštevajo vsi člani družine. Vrhnja oblačila in čevlje, če je le mogoče, pustimo v predsobi ali prostoru, v katerem se ne zadržujemo večino časa.

Starejšim predlagajo, da se tudi znotraj družine samoizolirajo, če je to le mogoče. Če živijo v isti hiši, vendar imajo družinski člani svoja stanovanja, veljajo zanje enaka priporočila kot za tiste, ki živijo sami – stiki naj potekajo samo po telefonu, vsa predaja hrane in zdravil se naj izvaja brezstično.

Če živijo skupaj, naj se starejši čim več zadržujejo v svojo sobi, brez telesnih kontaktov z ostalimi člani družine. Vse prostore redno zračimo. Pomembno je, da ločimo brisače, vsak naj ima svojo brisačo za roke. Če je mogoče, trenutno uporabljamo papirnate brisače za roke, ki jih po uporabi mečemo v zaprt koš. »Zobne ščetke naj ne bodo skupaj v istem lončku,« je priporočila Krajnc. Na splošno naj se loči ves pribor za nego, starejši naj svojega hranijo v svoji sobi ali svojem delu stanovanja.

V stanovanju ali hiši redno brišimo vse površine, ki se jih dotikamo. Ali z razkužilom, če ga nimamo, pa s toplo vodo in čistilom. Telefone, pipe v kopalnici, že omenjene kljuke in stikala. Krajnc opozori tudi na stvari, ki jih redno snemamo in odlagamo naokoli, na to pa se z njimi dotikamo obraza, kot so na primer očala.

Vse, kar je mogoče, naj se pere na vsaj 60 stopinj. Kar se na tako visoki temperaturi ne sme prati, najprej dobro prezračimo na svežem zraku in šele nato operemo.

Starejši brez svojcev v bližini: za pomoč in dostavo je mogoče poklicati po telefonu

Zaradi varnosti starejših in prostovoljcev je veliko dobrodelnih organizacij prenehalo delovati na terenu. Tudi zato ker je veliko prostovoljcev samih po starosti v rizični skupini.

»Odločili smo se, da stopimo v kontakt s civilno zaščito, ki je prevzela oskrbo in preskrbo, ter ji posredujemo podatke o naših uporabnikih,« pove vodja programa Starejši za starejše Rožca Šonc. Svoje uporabnike so vprašali, če imajo koga, ki bo poskrbel za njih. V primeru da ne, so njihove podatke posredovali civilni zaščiti. »Seveda imamo njihova soglasja, da lahko posredujemo njihove kontakte,« doda.

Koordinacijo dela na terenu je torej prevzela civilna zaščita. »V občinah so se vzpostavili različni načini informiranja lokalne skupnosti. Ponekod so se tega lotili prek prostovoljcev, Karitasa, Rdečega križa in drugih,« pojasnijo na Upravi za zaščito in reševanje. V ta namen so se na ravni občin vzpostavile klicne številke za pomoč.

V Mariboru na klicni številki Rdečega križa prostovoljci dežurajo vsak dan, odprte imajo tri telefonske linije. V prvem tednu delovanja telefona so oskrbeli 30 posameznikov, predvsem z materialno pomočjo in dostavo zdravil, je povedal Metod Dolinšek, sekretar območnega združenja Rdečega križa Maribor. Opozarja pa, da se potrebe po materialni pomoči povečujejo.

Pri Rdečem križu sicer pričakujejo, da se bodo potrebe po pomoči ob redni pomoči, ki jo izvajajo, zaradi pandemije povečale. Zaradi povečanih potreb bodo najprej poskrbeli za hrano, zdravila in higienske pripomočke, pojasni Mirjana Jarc z Rdečega križa Slovenije. Oblačil trenutno ne delijo zaradi preprečevanja prenosa okužbe.

Prostovoljci Rdečega križa sicer hrano in zdravila predajajo brezstično.

Prostovoljec pride do vrat in se identificira kot prostovoljec Rdečega križa. Komunikacija poteka samo na daljavo, brez dotikov, tako da je pri delu potrebna le minimalna zaščitna oprema. V primeru, da starejši potrebuje zdravila, ki jih bo prostovoljec prinesel iz lekarne, se zdravstvena kartica po protokolu prevzame v rokavicah, te rokavice pa se potem takoj odstranijo, pojasni Dolinšek.

Centralnega seznama vseh klicnih centrov za pomoč v času pandemije koronavirusa po posamičnih občinah pri upravi za zaščito in reševanje ne načrtujejo. Če posamezniki ne vedo, kam naj pokličejo za pomoč, priporočajo, da se obrnejo na svojo občino. So pa seznam obstoječih številk po občinah pripravili pri Slovenski filantropiji. »Seznam bomo posodabljali vsak dan,« pove Sabrina Lever.

Problem pa je, da starejši nimajo dostopa do spleta in mnogokrat tudi omejen dostop do ostalih medijev.

Zato pri društvu Humanitarček pozivajo, naj posamezniki v blokih ali naseljih natisnejo številke za pomoč v njihovi občini in jih ostalim stanovalcem vržejo v nabiralnike.

V teh razmerah je posebno pomembno, da se najde vse, ki bi potrebovali pomoč, in nihče ne ostane sam. Zato so izdali poziv mreži patronažnih služb, v kateri na terenu deluje 850 patronažnih sester, ki v normalnih razmerah opravijo med 6000 in 7000 obiskov dnevno. V trenutni situaciji so sicer nekatere nenujne in preventivne obiske omejili.

»Naš namen je, da prečešemo teren in stopimo v stik z lokalno skupnostjo, da poiščemo tiste starejše, ki bi lahko ostali sami. Tudi po telefonu preverimo, če so ljudje v redu. Predvsem ljudje, ki nimajo svojcev. Na te ljudi je treba pomisliti. V mestih je še težje, ker se ljudje ne poznajo med seboj,« je povedala Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege v Sloveniji.

Drug možen način pomoči starejšim in ostalim, ki pomoč potrebujejo, je vzpostavitev medsosedske pomoči.

Ker starejšim priporočajo, da ne zapuščajo svojih stanovanj niti za najnujnejše opravke, kot sta nakup hrane ali zdravil, pri društvu Humanitarček predlagajo, naj se mlajši in zdravi posamezniki aktivirajo in ponudijo sosedsko pomoč. »Za vzpostavitev kontakta s starostnikom v blokih lahko uporabimo domofone ali telefone. Vedno se trudimo, da z njimi komuniciramo na primerni razdalji. Prostovoljce, dobre sosede, naprošamo, da pristopijo do pomoči potrebnih v skladu z navodili stroke, z razdalje (najmanj 1,50 m) in vse potrebno uredijo na pragu stanovanja. V stanovanje ne vstopajo. Predaje naj bodo kolikor se da brezstične. Nakup naj odložijo na prag stanovanja, denar ali zdravstvene kartice naj predajo v kuvertah,« predlaga Nina Šraj, prostovoljka društva.

Iz društev opozarjajo tudi, da naj starejši sicer ob sorodnikih, sosedih in znancih ne odpirajo vrat nikomur razen tistim, ki se lahko identificirajo kot predstavniki Rdečega križa, civilne zaščite ali Karitasa, saj se je že pojavilo nekaj poskusov zlorab. »Vse, kar ni nujno, lahko počaka, tudi položnice. Pomoč naj sprejmejo le od svojcev, znancev in sosedov, ki jih poznajo,« priporočajo pri Humanitarčku, kjer zadnje dni opozarjajo na zlorabe, ko starejši ne prejmejo nakupa, ki bi ga naj zanje nekdo prostovoljno opravil.

Starejši, ki potrebujejo pomoč pri hranjenju, zdravilih in negi: uporabimo vso zaščito, ki je na voljo

»Ali boste še prišli?« je najbolj pogosto vprašanje, ki ga trenutno na terenu dobivajo medicinske sestre iz patronažne službe.

Obiske na terenu še vedno izvajajo, zmanjšali pa so število preventivnih in nenujnih obiskov. Vendar pa imajo veliko kritičnih primerov, ki so na oskrbo življenjsko vezani, saj potrebujejo injekcije, prebrizgavanje sond, preveze ali paliativne obiske. Kljub temu da so število preventivnih obiskov omejili, se potrebe večajo, saj so nehale delovati tudi ambulante, kamor so nekateri hodili na preveze ran. V tem trenutku imajo, kot pri vseh ostalih službah, tudi problem s pomanjkanjem opreme. Patronažna sestra mora namreč po vsakem obisku zamenjati celotno varovalno opremo.

Če živimo s sorodniki, ki potrebujejo patronažno oskrbo, je nujno, da patronažni službi pred obiskom javimo, če se v našem bivališču nahaja kdo, ki ima znake potencialne okužbe s koronavirusom, saj to vpliva na tip zaščitne opreme, ki ga morajo v tem primeru uporabiti. Ne glede na naše zdravstveno stanje pa je nujno, da se ob obisku večina družine umakne v druge prostore in da se čim bolj zmanjša stik in možnost prenosa okužb, je povedala Krajnc.

Mnogi svojci svoje starejše sorodnike oskrbujejo sami.

Patronažne sestre priporočajo uporabo razkužil in rokavic, ki jih večinoma svojci že imajo doma, in doma narejenih mask, če nimajo drugih.

Patronažne sestre ob obisku tudi pokažejo, kako in kaj narediti, da nega poteka čim bolj hitro in s čim manj odlaganja stvari naokoli. Površine se naj brišejo s čistim alkoholom, če nimamo drugega razkužila. »Je pa to zahtevno in za svojce velik stres. Vse več imamo tudi primerov, ko so svojci zaradi suma v izolaciji,« je povedala Ramšak Pajk, ki kot patronažna sestra deluje na področju Ljubljane. V tem primeru sicer svojci prejmejo še dodatna navodila, kako ravnati in kako se samoizolirati od ostalih članov družine. Vendar je to težko, če živijo skupaj v majhnih stanovanjih.

Priporočeno je, da imamo starejši in kronični bolniki doma zalogo zdravil vsaj za en mesec.

Ob tem pa na ljubljanski infekcijski kliniki priporočajo, da naj imajo posamezniki, ki jemljejo dodatna zdravila (predvsem biološka zdravila, Medrol in druga zdravila, ki zmanjšajo imunost), na enem mestu zbrano vso zdravstveno dokumentacijo: diagnozo, izvid zadnjega obiska pri specialistu, listo zdravil. Vse to lahko fotografirajo z osebnim telefonom. V primeru, da bi se okužili s koronavirusom, so namreč vse te informacije ključne za hitro in primerno ukrepanje pri zdravljenju.

Poseben izziv pri naštetih zaščitnih ukrepih je, da bo treba vse naštete ukrepe dosledno izvajati tedne in mesece.

Dlje časa namreč traja pandemija, večja možnost je, da bomo v okolju prišli v stik s koronavirusom. Kot je v intervjuju za VAL 202 povedal virolog Vincent Racaniello: »Na vsakem koraku bodite previdni, ne izgubite pozornosti, vsaj nekaj prihodnjih tednov oziroma mesecev. To je res pomembno.«

Zato moramo nujno poskrbeti, da spremembe v navadah, fizična izolacija in omejitve, ki zagotavljajo večjo zaščito, ne bodo vodile v socialno izolacijo in psihološke stiske. Veliko lahko naredimo s telefonskimi pogovori in vlivanjem upanja. »Tudi to bomo skupaj preživeli,« pravi Krajnc.