Zoranu Jankoviću in podjetjem njegove družine policija zaradi nakazila 500.000 evrov, ki ga je graditelj Športnega parka Stožice, družba Grep, nakazala na račun podjetij v lasti družine Janković, očita kaznivo dejanje pranja dejanja. To je razvidno iz kazenske ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada, ki smo jo od specializiranega državnega tožilstva pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja.

Kot smo že pisali, je po ugotovitvah policije Zoran Janković direktorja podjetja Energetika v lasti ljubljanske občine, Hrvoja Draškovića, prepričal, da je od Grepa za tri milijone evrov po nepotrebnem odkupila prostor za centralno hladilno strojnico v Stožicah. S tem je Grep dobil prepotrebna sredstva za pridobitev bančnih kreditov za dokončanje nekaterih gradbenih del v Stožicah.

V zameno za to posredovanje pa je po mnenju policije Grep podjetjem v lasti Jankovićevih nakazal omenjenih 500.000 evrov. Dobrih 100.000 evrov tega denarja je nato končalo na osebnem računu Zorana Jankovića.

Nacionalni preiskovalni urad je specializiranemu državnemu tožilstvu ovadbo podal marca 2014. Sodeč po osebni spletni strani Zorana Jankovića je zadeva trenutno v fazi sodne preiskave.

Denar izvira iz prodaje hladilnice

Kazenska ovadba policije Zoranu Jankoviću, direktorjema Grepa Urošu Ogrinu in Zlatku Sraki, direktorju podjetja Baza Dante Boštjanu Stamejčiču in županovemu sinu Damijanu Jankoviću v primeru spornih nakazil očita kaznivo dejanje pranja denarja. Omenjenih 500.000 evrov je bilo po ugotovitvah policije pridobljenih s kaznivim dejanjem zlorabe položaja pri prodaji prostora za centralno hladilno strojnico. Osumljeni pa naj bi s tehnikami pranja denarja ta denar prenesli na račune podjetij družine Janković in na osebni tekoči račun Zorana Jankovića.

Kot smo že pisali, je po mnenju policije Zoran Janković direktorja občinskega podjetja Energetika Ljubljana, Hrvoja Draškovića, prepričal v nepotreben odkup prostora od podjetja Grep za centralno hladilno strojnico v Stožicah za tri milijone evrov. S tem je gradbincu Stožic, zasebnemu podjetju Grep, omogočil pridobitev neupravičene premoženjske koristi.

V zameno za to posredovanje sta bila po ovadbi sodeč direktorja Grepa, Uroš Ogrin in Zlatko Sraka, z Jankovićem pripravljena deliti del prejete kupnine v višini 500.000 evrov. Kako so po ovadbi sodeč potekale transakcije?

Dvaindvajsetega avgusta 2011 je Energetika Ljubljana plačala drugi del kupnine za prostor za strojnico, 1,44 milijona evrov. Del tega denarja, 455.000 evrov, je bil nakazan neposredno družbi Gradis skupina G, solastnici Grepa. Preostanek, torej 985.000 evrov, pa je na račun dobil Grep. S prejemom tega plačila je imel Grep na bančnem računu tisti dan dobrih pet milijonov evrov sredstev.

Po ugotovitvah policije sta Uroš Ogrin in Zlatko Sraka kot odgovorni osebi družbe Grep med 22. in 25. avgustom 2011 teh pet milijonov evrov vsak dan vezala v depozit na banki in ga nato razvezala. Po mnenju policije sta s tem želela premešati kupnino za prostor z ostalimi sredstvi Grepa in tako prikriti izvor tega denarja.

Grep v finančnih težavah posojal denar

Šestindvajsetega avgusta 2011 je Grep nato 500.000 evrov najprej prenesel s svojega računa, odprtega pri NLB banki, na drug svoj račun, odprt pri Factor banki. Po mnenju policije je bilo to storjeno z namenom, da se še dodatno zakrije izvor denarja. Nato je še isti dan teh 500.000 evrov kot posojilo Grep nakazal podjetju Baza Dante. Direktor Baze Dante je Boštjan Stamejčič, ki je bil v tem času zaposlen v podjetju Electa inženiring. Electa pa je v lasti Damijana in Jureta Jankovića, torej sinov Zorana Jankovića.

Vesna Korent, ki je za Grep opravljala finančne posle, je policiji povedala, da je vsa nakazila podjetja opravila po naročilu obeh direktorjev Grepa, Ogrina in Srake. Tako je bilo tudi pri nakazilu 500.000 evrov Bazi Dante.

Po mnenju policije posojilo Grepa Bazi Dante ni imelo poslovnega smisla. Direktorja Grepa, Uroš Ogrin in Zlatko Sraka, sta sicer policiji v zagovoru povedala, da je Grep denar drugim podjetjem posojal, da bi zaslužil z obrestmi na ta posojila. Toda po ugotovitvah policije in davčne uprave je Grep v preteklosti denar posojal le podjetjem, s katerimi je bil poslovno povezan. Grep pa z Bazo Dante po ugotovitvah policije ni nikoli poslovno sodeloval.

Grep je bil v času posojila Bazi Dante tudi v finančnih težavah. V času posojila Bazi Dante je Grep po dokumentaciji, ki jo je Grepu zasegla policija, potreboval denar za zaključna dela v Stožicah. V času posojila Grep po ugotovitvah policije ni mogel plačevati niti računov dobaviteljev niti obresti bančnih posojil. Še več, v tistem času je Grep davčno upravo celo zaprosil za obročno plačevanje davčnih obveznosti v višini skoraj treh milijonov evrov.

Policija: z Bazo Dante upravljajo Jankovići

Kot rečeno, je Grep 500.000 evrov Bazi Dante nakazal 26. avgusta 2011. Še isti dan je Baza Dante 392.597 evrov prek asignacije Electe inženiringa nakazala podjetju KLM Naložbe. Podjetje KLM Naložbe je bilo takrat v lasti nekdanjih članov uprave Mercatorja – Zorana Jankovića, Aleša Čerina, Jadranke Dakić in Marjana Sedeja. Največji delež podjetja, 62,5 odstotkov, je bil v lasti Zorana Jankovića.

Pet dni pozneje, 31. avgusta 2011, je Baza Dante 100.000 nakazala Rokometnemu klubu Krim kot posojilo.

Po ugotovitvah policije z Bazo Dante dejansko upravlja Damijan Janković. Bazo Dante se tako uporablja »zgolj za obvod in prikrivanje določenih poslov družine Janković«, so zapisali v ovadbi. Uradni direktor Baze Dante, Boštjan Stamejčič, pa je le slamnati direktor.

To ugotovitev policija podpre z več argumenti. Boštjan Stamejčič je kot komercialist zaposlen v družbi Electa inženiring, katere direktor je Damijan Janković. Stamejčič je tako od Electe oziroma Damijana Jankovića ekonomsko odvisen. Baza Dante je obenem veliko večino finančnih transakcij opravila s podjetji družine Janković: Electo inženiringom, Electo naložbami, KLM naložbami in drugimi.

Z razpolaganjem sredstev na računu Baze Dante je obenem pooblaščena še ena zaposlena v podjetju Electa inženiring, ki lahko obenem razpolaga tudi z denarjem v družbi Electa naložbe.

Policija je obenem zasegla tudi elektronska sporočila, v katerih računovodkinje Electe inženiringa za napotke pri poslovanju Baze Dante sprašujejo kar Damijana Jankovića, in ne Stamejčiča. Po ugotovitvah policije se je tudi Uroš Ogrin o podrobnostih posojila Grepu Bazi Dante usklajeval z Damijanom Jankovićem in ne z Boštjanom Stamejčičem.

Trgovanje z nepremičninami

Kot gre sklepati iz ovadbe policije, je Baza Dante nastopala kot vmesni člen med nepremičninskimi posli Electe inženiringa in Hypo Leasingom. Electa je tako več svojih nepremičnin prodala Bazi Dante, slednja pa jih je po principu »sell and lease back« prodala Hypo Leasingu. Tako dobljen denar od prodaje je Baza Dante nakazala Electi kot plačilo kupnine za te nepremičnine.

Damijan Janković je na zaslišanju policiji povedal, da je Baza Dante avgusta 2011 plačala 392.597 evrov Electi inženiring (prek asignacije pa je bil denar nakazan KLM naložbam) kot plačilo računa za nakup nekaterih nepremičnin, ki jih je že leta 2009 Baza Dante kupila od Electe. Toda kriminalisti so ugotovili, da to pojasnilo ne drži. Namreč Baza Dante je Electi z omenjenim nakazilom 392.597 evrov plačala za vsaj 110.450 evrov več, kot je bila Baza Dante takrat dolžna Electi za nakup nepremičnin.

Posojilo Rokometnemu klubu Krim

Kot rečeno, je Baza Dante 100.000 evrov konec avgusta 2011 kot posojilo nakazala tudi Rokometnemu klubu Krim (RK Krim). Toda po mnenju policije je šlo za fiktivni posel, katerega namen naj bi bil še dodatno zabrisati sledi izvora denarja. Krim je namreč ves denar postopoma nakazal podjetjem družine Janković.

Rokometni klub Krim je bil v tistem času prav tako povezan z družino Janković. V vodstvu kluba je takrat sedela Tatjana Polajnar, ki je bila hkrati zaposlena v Electi inženiring. Janković pa je bil in je še vedno častni predsednik kluba.

Po ugotovitvah policije je RK Krim že 4. novembra 2011 Bazi Dante vrnil 10.000 evrov posojila. Sedmega novembra je Baza Dante 10.200 evrov prek asignacije z Electo nakazala KLM naložbam, KLM naložbe pa so dan pozneje 8000 evrov nakazale na osebni bančni račun Zorana Jankovića.

Podobno je 15. novembra RK Krim Bazi Dante nakazal 4000 evrov. Ta denar je nato Baza Dante nakazala KLM Naložbam, slednje pa so 5.400 evrov nakazale Zoranu Jankoviću.

Ostali del posojila je nato RK Krim med februarjem in avgustom 2012 vrnil Bazi Dante, ta pa jih je nakazala podjetju Electa naložbe, ki je prav tako v lasti sinov Zorana Jankovića.

Med februarjem in avgustom 2012 se je torej oblika vračila posojila spremenila. Prva dva obroka sta bila nakazana KLM naložbam in nato po ugotovitvah policije končala na računu Zorana Jankovića. Ostali obroki pa so bili nato nakazani družbi Electa naložbe. Policija meni, da je razlog za to davčni pregled v Grepu, med katerim je davčna uprava od Grepa zahtevala dodatna pojasnila glede posojila Bazi Dante. Sprememba poslovanja se je namreč zgodila po zahtevi po dodatnih pojasnilih davčne uprave. Z nakazilom sredstev Electi naložbam namesto KLM naložbam in nato Zoranu Jankoviću so po mnenju policije vpleteni želeli še dodatno zakriti izvor denarja. Electa naložbe je denar, ki ji ga je Baza Dante nakazala iz vračila posojila RK Krim, porabila za svoje poslovanje – plačilo plač in računov.

Nakazilo Zoranu Jankoviću

Kot že omenjeno je Baza Dante 26. 8. 2011 nakazala 392.597 evrov posojila Grepa podjetju KLM naložbe, katerega večinski lastnik je Zoran Janković. Po ugotovitvah policije so KLM naložbe, katerih direktor je prav tako Damijan Janković, še isti dan 100.000 evrov nakazale na osebni račun Zorana Jankovića. Še 28.000 evrov pa so KLM naložbe prek asignacij nakazale preostalim članom družine Janković, drugim zaposlenim v Electi inženiringu in plačali določene račune Electe inženiringa.

Preostali denar pa so KLM naložbe nato prav tako prek asignacij porabile za plačevanje računov Electe inženiringa. Electa inženiring je imela namreč v tem času zaradi dolgov že blokirane vse svoje transakcijske račune.

Omenjenih 100.000 evrov so KLM naložbe Zoranu Jankoviću uradno nakazale kot delno poplačilo posojila Zorana Jankovića Electi inženiringu, s katero je Janković Electo prodal svojima sinovoma. O tem poslu smo na podcrto.si prav tako obširno pišemo.

Vračilo posojila

Štiriindvajsetega januarja 2012, torej pet mesecev po tem, ko je Grep Bazi Dante posodil 500.000 evrov, je Baza Dante ta denar vrnila Grepu. Rok vračila posojila je bil sicer šele avgust 2012. Sredstva za vračilo posojila je Baza Dante dobila z nakazilom 1,1 milijona evrov od hrvaškega podjetja E-gradnja. Direktor E-gradnje je bil takrat prav tako Damijan Janković, končna lastnika podjetja pa sta bila Damijan in Jure Janković.

Policija sumi, da je Baza Dante posojilo Grepu poplačala predčasno, ker je davčna uprava konec decembra 2011 v Bazi Dante uvedla inšpekcijski nadzor. S tem so se odgovorni želeli izogniti dodatni preiskavi davčne uprave. Denar za poplačilo kredita je po ovadbi sodeč Baza Dante prek E-gradnje dobila s posojilom treh milijonov evrov, ki ga je E-gradnja dobila od podjetja Šted-invest. Zanj je E-gradnja zastavila nepremičnino na otoku Krk, domnevno gre za Hotel Delfin.

Policija tako na podlagi vseh zbranih dokazov meni, da je bilo Grepovo posojilo 500.000 evrov Bazi Dante in nato posredovanje tega denarja podjetjem družine Janković in Zoranu Jankoviću osebno v resnici plačilo za posredovanje Zoranu Jankoviću pri prodaji prostora za centralno hladilno strojnico v Športnem parku Stožice. Posojilo pa je bilo nato (predčasno) vrnjeno le zato, ker so se vpleteni zbali ugotovitev davčnega pregleda v podjetjih, ki so bila vpletena v ta posel.

Za komentar zadeve smo zaprosili tudi Zorana Jankovića. V telefonskem pogovoru nam je povedal, da zadeve do končanega sodnega postopka ne komentira. Enako nam je povedal Damijan Janković. Uroš Ogrin pa se na našo prošnjo za komentar ni odzval.

Preberite še: Sporni posli družine Janković