Nekateri slovenski sodniki dobivajo visoke dodatke za stalno pripravljenost na (skoraj) nič dela, smo marca letos ugotovili na podcrto.si. Sodišča jim namreč plačujejo dodatke k plači za pripravljenost za morebitno služenje v dežurnem senatu med vikendom. Ta senat med drugim odloča o pritožbi zoper pripor osumljencem kaznivih dejanj. A sodniki se v resnici v teh senatih sestajajo zelo poredkoma. Na to je leta 2014 opozorila tudi notranja revizija sodišč, ki smo jo pridobili. Revizija je ugotovila, da bi lahko sodišča z racionalizacijo stalne pripravljenosti prihranila do milijon evrov na leto. Seveda pa to ni pogodu sodnikom, ki bi jim takšna racionalizacija zmanjšala plače. Tako ni presenečenje, da vodilni na sodiščih – razen ene izjeme – priporočil notranje revizije niso upoštevali.

Zdaj pa se je upravičenost izplačil dodatkov sodnikom odločilo preveriti računsko sodišče. Priporočila računskega sodišča po navadi zaležejo bolj kot priporočila notranjih revizij organov. Zato obstaja upanje, da bodo na sodiščih kmalu prenehali z izplačevanjem visokih dodatkov k plači za stalno pripravljenost.

V juniju smo odprli še naslednje teme:

Informator policije vdrl v elektronsko komunikacijo več sto posameznikov

Dejan Ornig, javnosti bolj znan kot odkritelj v policijskemu komunikacijskemu sistemu Tetra, je med decembrom 2012 in majem 2015 v sodelovanju in tudi po naročilih kriminalistov vdiral v elektronsko pošto, Facebook profile in ostalo elektronsko komunikacijo več kot 300 posameznikov. S podcrto.si je delil tudi svojo zgodbo. Policija pa se glede Ornigovih vdorov spreneveda.

Bralnik za slepe: vprašljivi rezultati za 2,3 milijona evrov javnega denarja

Država je za bralnik oziroma sintetizator govora za slepe in slabovidne, ki tekst na zaslonu računalnika ali mobilnega telefona prevede v govor, od leta 2005 namenila že vsaj 2,32 milijona evrov. A sintetizator govora še danes ne deluje optimalno. Islandija je po drugi strani razvila učinkovit sintetizator govora za svoj jezik za petkrat manj denarja.

Učinkovitost zdravljenja kapi in varnost v slovenskih bolnišnicah

Z drugim in tretjim člankom o kakovosti našega zdravstva smo v juniju zaokrožili to temo. Ukvarjali smo se z vprašanjem, zakaj imate več možnosti za preživetje možganske kapi v Avstriji in srčne v Sloveniji in zakaj je varnost bolnikov v naših bolnišnicah vedno bolj ogrožena. Ugotovitve niso vzpodbudne. Zaradi zapostavljanja zdravljenja možganske kapi letno v Sloveniji umre več sto ljudi, ki jim ne bi bilo treba umreti. Zaradi zapostavljanja varnosti pa bo poškodb zaradi padcev in preležanin pacientov v naših bolnišnicah zmeraj več.

Higienske in druge nepravilnosti v javnih kuhinjah in pekarnah

Po majski objavi gostiln smo v juniju nadaljevali z objavo javnih kuhinj in pekarn, v katerih so inšpektorji za javno hrano lani ugotovili hujše nepravilnosti.

Kako Slovenija napihuje statistike o učinkovitosti ravnanja z odpadki

Slovenija se tudi v tujini hvali z navidez zavidanja vrednimi statistikami o učinkovitosti ravnanja z odpadki. V resnici pa statistike temeljijo na napačnih in nepopolnih poročilih o spremljanju obravnave odpadkov. Napačne statistike odgovornim tudi omogočajo, da se hvalijo z okoljevarstvenimi dosežki, ki niso resnični.

O učinkovitem in brezčutnem propagandnem stroju tobačne industrije

Dobili smo slovenski prevod prelomne knjige Roberta N. Proctorja »Zlati holokavst« o zavajanju, tajenju in zvitih marketinških prijemih tobačne industrije, s katerimi želi industrija zasvojiti čim več mladih kadilcev. Na podcrto.si smo objavili kratek povzetek knjige.

Želite redno spremljati naše zgodbe? Naročite v svoj e-nabiralnik naše sobotne novice. 

Ob pripravi zgodb, ki smo jih objavili v tem mesecu, smo junija objavili tudi prenovljeno spletno stran, ki smo jo pripravili v sodelovanju s podjetjem dLabs. Ekipo, ki je več mesecev pripravljala novo rešitev podcrto.si, sestavljajo Taja Topolovec (načrtovanje rešitve), Metod Blejec (oblikovanje) in Andrej Čremožnik (razvoj).

Junija smo se s Pod črto udeležili tudi zaključne konference SEE Mediaobservatory, kjer smo s kolegi razpravljali o prihodnosti medijev, alternativah in potencialu mednarodnega povezovanja novinarstva v jugovzhodni Evropi. Naše delo smo predstavili študentom Filozofske fakultete in gostovali na Val 202.

Zbirali smo tudi donacije, ki omogočajo naše delo, namenili bomo jih preiskovalnemu in analitičnemu delu ter pisanju novih zgodb. Do tega trenutka ste nas podprli z nekaj več kot 2.ooo evri. Vsem, ki ste nam namenili donacijo, se zahvaljujemo, ker omogočate naše delo.

Še vedno pa bomo veseli vaše podpore. Želim podpreti Pod črto z donacijo.

Za konec objavljamo še podatke o poslovanju podcrto.si v mesecu juniju:

Prihodek od donacij bralcev: 1890 EUR
Prihodek od donacij podjetij: 0 EUR
Prihodek od prodaje vsebin v so-objavo: 830 EUR
Stroški dela: 5770 EUR
Provizije, davek, administracija in ostalo: 839,26 EUR