Inšpektorji končno pričeli izvajati redne nadzore nad balonarji
Tri leta po tragični balonarski nesreči na Ljubljanskem barju so inšpektorji agencije za civilno letalstvo kot kaže le začeli izvajati nadzor nad balonarji. Žal je moralo za to umreti šest ljudi.
Triindvajsetega avgusta 2011 se je pilot toplozračnega balona Miro Kolenc kljub vidnim nevihtnim oblakom nad Italijo odločil za vzlet z Ljubljanskega barja. Njegov balon je v zrak ponesel takrat največjo košaro na svetu, v kateri se je gnetlo 32 potnikov. Posledice njegove odločitve lahko označimo za eno najhujših letalskih nesreč v Sloveniji. Zaradi tako imenovanega striženja vetra pri tleh, ki ga je povzročila bližajoča se nevihta, je balon ob pristanku odbilo od tal, košaro pa so zajeli ognjeni zublji. Umrlo je 6 ljudi, 12 se jih je huje, 14 pa lažje poškodovalo.
Že leto po nesreči smo na podcrto.si razkrili, da bi inšpektorji agencije za civilno letalstvo balonarsko nesrečo lahko preprečili. Eden izmed balonarjev je inšpektorja agencije Stanislava Krivca že januarja 2011 obvestil, da Miro Kolenc že več let leti in prevaža potnike brez izpita. Tega ga ne more opraviti zaradi težav z vidom. Opisal je tudi nevarno letenje Kolenca, saj slednji kontroli zračnega letenja na svojih poletih ni javljal vstopov v kontrolirani zračni prostor, ki se na Ljubljanskem barju prične 300 metrov nad tlemi. S tem je tvegal trčenja balona z ostalimi zrakoplovi v zraku.
A inšpektorji niso ustrezno ukrepali. Agencija za civilno letalstvo je sicer v začetku junija Kolencu prepovedala letenje z balonom. A obenem inšpektorji niso preverjali, ali Kolenc prepoved spoštuje. Po zakonu bi se lahko inšpektorji odločili za zapečatenje balona in s tem Kolencu fizično onemogočili letenje.
Tudi po nesreči se inšpektorji niso ukvarjali z varnostjo balonarjev. Kot smo razkrili julija lani, ni agencija za civilno letalstvo do decembra 2013 izvedla niti enega nadzora nad piloti balonov, čeprav gre za »področje, ki je izredno varnostno izpostavljeno,« kot so predlani v poročilu o nadzoru nad delom agencije zapisali uslužbenci ministrstva za infrastrukturo.
A kot kaže so stalna opozorila o nedejavnosti agencije zalegla. Med lanskim in letošnjim avgustom so inšpektorji agencije izvedli sedem nadzorov balonarjev, so nam ta mesec sporočili z agencije. Dva sta bila tako imenovana stalna nadzora, pet pa inšpekcijskih. Nepravilnosti so inšpektorji ugotovili v dveh primerih: v enem so zaradi pristajanja balona na nepravem mestu (oviri) pilota kaznovali s 400 evri kazni, v drugem primeru pa so enemu izmed pilotov naložili dodatno usposabljanje.
Enega izmed inšpektorjev je z namenom boljšega razumevanja balonarstva agencija celo poslala opraviti balonarski izpit.
V stalnih nadzorih inšpektorji agencije preverjajo usposobljenost pilotov in zemeljskih ekip, ali balonarji skrbijo za varnost letenja in ali ustrezno vzdržujejo balone. V inšpekcijskih nadzorih pa inšpektorji nadzorujejo balonarje na terenu.
Zaostrila so se tudi pravila. Ta za pilote, ki opravljajo komercialne lete, pred balonarsko nesrečo praktično niso obstajala. Zdaj pa morajo vsi takšni piloti oziroma lastniki balonov izpolnjevati relativno stroge kriterije glede ustreznosti balonov, zavarovanja potnikov, licenc in ostale dokumentacije. Tu je Slovenija naredila celo korak naprej od ostalih evropskih držav, saj so pogoji za komercialne pilote že usklajeni s predlaganimi pogoji v osnutku evropske uredbe. Sprejem uredbe se v Evropski agencija pričakuje v letih 2017 ali 2018.
Boljši nadzor agencije opažajo tudi balonarji. »Glede varnosti je agencija naredila korak naprej. Oddelek agencije za licenciranje je v zadnjih treh letih implementiral celotno evropsko zakonodajo. Tudi izpite je mnogo težje narediti, vsako leto je potrebno dodatno preverjanje in opravljanje izpitov,« je v oddaji Dnevnik ob tretji obletnici balonarske nesreče povedal balonar Vito Rome, ki se ponaša z najboljšim rezultatom na balonarskih tekmovanjih v Sloveniji do zdaj. Avgusta letos je na evropskem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni v madžarskem Debrecenu osvojil tretje mesto.
A škoda, ki so jo zaradi slabega nadzora agencije v preteklosti in posledične balonarske nesreče leta 2011 utrpeli balonarji, je očitna. Po oceni Vita Romeja štirje balonarski klubi, ki trenutno imajo licenco za komercialne lete, v zrak popeljejo desetkrat manj potnikov kot pred nesrečo. »Balonarstvo se krepi, a počasi,« je povedal Rome.
Temen madež delovanja agencije pa ostaja nekaznovanje tistih, ki so v preteklosti zanemarjali nadzor nad balonarji. Sandi Knez, ki je bil direktor agencije za civilno letalstvo od februarja lani do sredine avgusta letos, je za podcrto.si avgusta lani povedal le, da so inšpektorji po mnenju agencije v primeru Mira Kolenca leta 2011 »ukrepali v skladu z zmožnostmi«. Ministrstvo za infrastrukturo pa ni opravilo nikakršnega neodvisnega nadzora ali preiskave delovanja inšpektorjev v mesecih pred tragedijo na Ljubljanskem barju.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 1 komentar
1 komentar
Gregor 9. 9. 2015, 10.00
Hja .. če se ne motim (datumsko) smo prejeli licenco decembra 2013 in v mesecu marcu 2014 po vsega 2-eh komercialnih poletih prejeli inšpekcijo.
Na vprašanje kaj bomo gledali po treh mesecih in dveh poletih, je gospod inšpektor rekel "VSE".
No, pa dajmo in pred njega dal 2 lista za 2 poleta. Seveda vse po črki zakona. Dopisa o inšpekcijskem pregledu še danes nisem dobil, sicer ga pa tudi ne rabim. Po 15-ih letih lepega športa in posla, sem se umaknil iz balonarstva.
Vse za statistiko ...