Dve leti po tragediji na ljubljanskem barju inšpektorji še ne izvajajo nadzora nad balonarji

Čeprav je pomanjkanje nadzora nad balonarji pripomoglo k predlanski balonarski nesreči, ni agencija za civilno letalstvo po ugotovitvah ministrstva vsaj do decembra lani opravila niti enega nadzora nad ponudniki izletov z balonom.

Javna agencija za civilno letalstvo ni do decembra 2013 izvedla niti enega varnostnega nadzora nad piloti balonov in jadralnimi padalci, čeprav gre za »področji, ki sta varnostno izredno izpostavljeni«, ugotavlja poročilo o izrednem nadzoru nad delom agencije za civilno letalstvo. Čeprav bi lahko inšpektorji agencije s pravočasnim ukrepanjem preprečili že predlansko balonarsko nesrečo na ljubljanskem barju, v kateri je umrlo šest ljudi, so na področju balonarstva še vedno nedejavni.

vojnik_2011_8_20130929_1102125234
Foto: Balonarski klub Ekopool

Že drugi nadzor ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZIP) nad pravilnostjo poslovanja agencije za civilno letalstvo (ACL) v zadnjih dveh letih ugotavlja neobstoj nadzora nad letenjem balonarjev in jadralnih padalcev v Sloveniji. Čeprav so bile prve licence za komercialne polete s potniki balonarjem podeljene že maja lani, ni do 12. decembra agencija opravila niti enega nadzora, ali balonarji z dejansko izpolnjujejo pogoje za prevoz potnikov in ali letijo varno.

Po pojasnilih agencije ministrstvu inšpektorji nadzora še niso izvajali, ker je med pridobitvijo prvih licenc balonarjev za opravljanje komercialnih poletov in 12. decembrom »preteklo izredno malo časa«.

Poročilo o nadzoru (pdf) pojasnilo agencije zavrača. Ker mora agencija po zakonu opravljati stalni nadzor nad balonarji in jadralnimi padalci, bi se moral ta že začeti. Zato komisija ministrstva, ki je opravljala nadzor, v poročilu zahteva takojšen začetek izvajanja stalnega nadzora nad balonarji in jadralnimi padalci ter nadzor nad izvajanjem predpisov.

Ali ACL to zahtevo ministrstva zdaj izpolnjuje, ni jasno. Na naše vprašanje, koliko nadzorov nad balonarji so opravili v letošnjem letu, nam namreč niso odgovorili.

Balonarji več let leteli brez licenc

Po tragični balonarski nesreči na ljubljanskem barju avgusta 2012 je agencija za civilno letalstvo ugotovila, da nobeden izmed slovenskih balonarjev nima licence za opravljanje prevozov potnikov. Krivda ni bila le na strani balonarjev – država namreč do takrat ni sprejela predpisov, na kakšen način lahko pilot balona ustrezne licence pridobi.

Takoj po nesreči je zato agencija za civilno letalstvo vsem balonarjem prepovedala komercialne lete in po nekaj mesecih sprejela predpise za pridobitev licence za te polete. Prva dva balonarska centra – ABSTEL, d.o.o. in Balonarski center Barje, d.n.o – sta licenci pridobila maja 2013. Do decembra 2013 so licence pridobila še tri podjetja, je razvidno iz seznamov agencije (pdf).

Po pridobitvi licenc lahko balonarski centri ponovno komercialno letijo s potniki. Nadzora nad tem, ali z baloni dejansko letijo usposobljeni piloti in ali so baloni primerni za letenje pa ne izvaja nihče.

Slab nadzor (so)kriv za balonarsko nesrečo

Še kar trajajoča neaktivnost inšpektorjev na področju nadzora nad toplozračnimi baloni je presenetljiva. Inšpektorji bi namreč ob pravočasnem ukrepanju lahko preprečili tragično nesrečo na ljubljanskem barju avgusta 2012. Kot je pokazala večmesečna preiskava podcrto.si, so inšpektorji že leto in pol pred nesrečo dobili prijavo, da povzročitelj nesreče že leta leti brez veljavne pilotske licence. Prijavitelj je prijavi predložil video in slikovne dokaze. Tem očitkom prijavitelja je pritrdila tudi naša preiskava.

Inšpektor agencije za civilno letalstvo Stanislav Krivec, ki je dobil prijavo zoper pilota ponesrečenega balona, Mira Kolenca, je lani za podcrto.si pojasnil razloge za svoje neukrepanje. Ker se je Kolenc kmalu po prijavi vpisal v šolo za pilote, je Krivec sklepal, da Kolenc ne bo več letel brez licence. Zato tudi ni opravil nadzora na terenu in Kolencu posledično ni zapečatil balonov, s čimer bi mu fizično preprečil letenje. Možnost zapečatenja balonov za letenje brez licence inšpektorju predpisuje zakon o letalstvu.

Kot se je pozneje izkazalo, se je Kolenc v letalsko šolo vpisal z neveljavnim zdravniškim potrdilom, zaradi česar mu je agencija tri mesece pred nesrečo takrat že pridobljeno pilotsko dovoljenje tudi odvzela. Inšpektorji v teh treh mesecih prav tako niso preverili, ali balonar prepoved spoštuje, čeprav so glede na naše vire še pred nesrečo dobili opozorila, da Kolenc kljub prepovedi spet leti.

Na ACL na naša vprašanja ne odgovarjajo

Na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je izvedlo nadzor, smo se obrnili z vprašanjem, zakaj niso preverjali tudi postopka pridobitve pilotskega dovoljenja Mira Kolenca. V preteklosti se je namreč pojavilo več očitkov, da je Kolenc dovoljenje pridobil nezakonito.

Z ministrstva so nam odgovorili, da lahko odgovore na to vprašanje pričakujemo od agencije za civilno letalstvo. Slednjo smo že prejšnji četrtek po elektronski pošti tudi povprašali, zakaj lani niso izvajali nadzora nad balonarji in ali so nadzor začeli izvajati po lanskem decembru. Odgovorov do objave tega članka nismo dobili. Prav tako smo poskušali predstavnico ACL za odnose z javnostjo večkrat dobiti prek njene uradne telefonske številke, a je telefon vsakič zvonil v prazno.

Šepa tudi nadzor na jadralnimi padalci

Poleg pomanjkanja nadzora nad balonarji preseneča tudi ugotovitev nadzora, da agencija ne izvaja nadzora nad jadralnimi padalci. Pomanjkljiv nadzor nad varnostjo letenja jadralnih padalcev in zmajarjev je namreč ugotovilo že predhodno poročilo o nadzoru nad delom agencije iz leta 2012.

Po ugotovitvah tega poročila je agencija v letu 2011 in letu 2012 opravila le po dva nadzora nad padalci in zmajarji, oba na podlagi prijav. Sistemskega nadzora nad padalci in zmajarji pa agencija ni vzpostavila, čeprav je bilo na tem področju med leti 2009 in 2011 skupno več kot 100 nesreč.

Ministrstvo poskušalo vsebino dokumenta skriti pred javnostjo

Enako zanimivi kot ugotovitve poročila pa so tudi napori ministrstva, da vsebino poročilo skrije pred javnostjo. Medtem ko smo poročilo o nadzoru nad ACL iz leta 2012 od komisije za preprečevanje korupcije lani pridobili brez težav, je MZIP najnovejše poročilo označil s stopnjo tajnosti interno. Zato javnost vanj ni imela vpogleda.

Na tajnost poročila smo se pritožili informacijskemu pooblaščencu. Ta je pritožbi ugodil in pred dobrim mesecem dni MZIP naložil, naj nam poročilo posreduje. To je ministrstvo prejšnji teden tudi storilo. A zaradi predhodnega nasprotovanja ministrstva je od našega februarskega zaprosila za kopijo poročila o nadzoru do dejanskega prejema poročila minilo pet mesecev.

MZIP: razkritje poročila bi ogrozilo varnost države

Odločba informacijskega pooblaščenca razkriva prizadevanja MZIP za skrivanje vsebine poročila pred javnostjo. V odzivu na našo pritožbo so pooblaščencu med drugim celo zatrjevali, da lahko javno razkritje poročila ogrozi obrambo Republike Slovenije.

Ogrožanje varnosti države so podkrepili z nenavadnim argumentom. Ker bi razkritje poročila o nadzoru vrglo slabo luč na delovanje agencije, bi se lahko tuji letalski prevozniki začeli izogibati Sloveniji. To bi pomenilo gospodarsko škodo za državo. Ker je po mnenju MZIP obramba države širši pojem, ki se deli na vojaško in civilno, med slednje pa spada tudi obramba gospodarstva, bi lahko s povzročanjem domnevne gospodarske škode zaradi razkritja poročila ogrozili obrambne zmožnosti Slovenije.

»Gospodarska obramba obsega priprave in delovanje v vojni gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo ter materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in druge obrambne potrebe. Vsebina zahtevanega [poročila o nadzoru nad ACL] se torej očitno ne nanaša na enega izmed takstativno določenih področij, ki jih [določa zakon],« pa je argumente MZIP zavrnil informacijski pooblaščenec.

MZIP: javnost preneumna za razumevanje vsebine poročila

MZIP je razlog za tajnost dokumenta argumentiral tudi z nevednostjo javnosti. »Procesi nadzora v letalstvu so pogosto slabo razumljeni, saj gre za zelo strokovno delo. Neskladje s predpisi namreč ne pomeni nujno nevarnosti, [MZIP] pa se boji, da bi domača in mednarodna javnost napačno interpretirala ugotovljena neskladja,« so menili na ministrstvu.

Tudi ta argument je informacijski pooblaščenec zavrnil. »Dostop do zahtevanega dokumenta se ne sme omejevati zaradi podcenjevanja sposobnosti javnosti, da razume, kaj poročilo o delu agencije pomeni. Dejstvo je, da se pod javnost šteje tudi strokovna javnost, torej tisti del javnosti, ki zelo dobro razume terminologijo in način dela v letalstvu,« je zapisal v odločbi.

Informacijski pooblaščenec ministrstvu očita kršitve postopka

Nasprotno pa informacijski pooblaščenec v zvezi s pripravo poročila o nadzoru nad ACL bistvene kršitve postopka očita ministrstvu. Po določbah zakona o tajnih podatkih bi moralo ministrstvo dokument za tajnega označiti takoj oziroma najkasneje v treh dneh po njegovem nastanku. MZIP pa je to naredil šele pet dni po nastanku dokumenta.

MZIP prav tako v postopek odločanja o posredovanju poročila o nadzoru portalu podcrto.si ni vključil gospodarskih družb in oseb, omenjenih v poročilu. Ker poročilo o nadzoru poimensko navaja fizične osebe, zasebna podjetja in določene informacije o njih, ki bi bile lahko glede na zakon poslovna skrivnost oziroma varovani osebni podatki, bi moralo MZIP tekom postopka od teh oseb in družb pridobiti mnenje o posledicah razkritja. Ker tega ni storilo, je informacijski pooblaščenec ugotovil bistvene kršitve postopka in ministrstvu poleg umika stopnje tajnosti z dokumenta naloži še predhodno pridobitev mnenja podjetij in fizičnih oseb.

Ugotovitve pooblaščenca tako razkrivajo precejšnje težave ministrstva pri izpolnjevanju predpisov, ki urejajo posredovanje podatkov javnega značaja zainteresirani javnosti.

Dokumenti:

Porocilo o nadzoru 2013

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Balonarska nesreča

Avgusta 2012 se je na Ljubljanskem barju zgodila balonarska tragedija, v kateri je umrlo šest ljudi. Pilot ponesrečenega balona je pred nesrečo več let letel brez pilotskega dovoljenja, a inšpektorji niso ukrepali – čeprav so vedeli za njegovo početje.

9 prispevkov

Inšpektorji končno pričeli izvajati redne nadzore nad balonarji

Tri leta po tragični balonarski nesreči na Ljubljanskem barju so inšpektorji agencije za civilno letalstvo kot kaže le začeli izvajati …

Tema: Balonarska nesreča
Članek,

Uradno: za balonarsko nesrečo kriv pilot, proti kateremu inšpektorji niso ukrepali

Uradno poročilo o vzrokih za tragedijo poleti 2012 na ljubljanskem barju potrjuje ugotovitve portala podcrto.si: za smrt šestih kriv pilot, …

Tema: Balonarska nesreča
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno