Balonarska nesreča: protikorupcijska komisija razkriva slab nadzor nad zrakoplovi

Neaktivnost letalskih inšpektorjev je bila (so)kriva za lansko balonarsko nesrečo na ljubljanskem barju, smo poročali v soboto. Dokumenti KPK, ki smo jih pridobili, razkrivajo, kako slabo je agencija za civilno letalstvo opravljala svoje delo.

Ljubjana – Lani je 35 inšpektorjev agencije za civilno letalstvo (ACL) opravilo 188 inšpekcijskih pregledov, leta 2010 pa le trije inšpektorji na takratnem ministrstvu za promet 275 pregledov, ugotavlja protikorupcijska komisija. Lanska balonarska nesreča na Ljubljanskem barju je povezana tudi s pomanjkljivim nadzorom.

Članek je objavljen tudi v časniku Delo

2393140192_b3551b6123_b
Foto: Paul Downey

Leta 2010 so na takratnem ministrstvu za promet le trije inšpektorji oziroma letalski nadzorniki, ki skrbijo za varnost v letalskem prometu v Sloveniji, opravili 275 inšpekcijskih pregledov. Z ustanovitvijo ACL maja 2011 se je število inšpektorjev močno povečalo, število inšpekcijskih pregledov pa zmanjšalo – predlani je 31 inšpektorjev opravilo skupaj 146 pregledov, lani pa 35 inšpektorjev 188 pregledov.

Če je torej leta 2010 vsak inšpektor opravil povprečno dobrih 90 pregledov, je lani v vsem letu en inšpektor povprečno opravil 5,4 pregleda. Obenem je vsak inšpektor leta 2010 izrekel povprečno 37 ukrepov, leta 2012 pa le dva ukrepa, razkriva dopis Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter svetu ACL, poslan 30. maja letos. Dopis nam je KPK posredovala na podlagi naše zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Inšpektorji bi lahko preprečili nesrečo

Spomnimo, v soboto smo poročali, da bi inšpektorji ACL lahko preprečili balonarsko nesrečo 23. avgusta lani, v kateri je umrlo šest ljudi. Inšpektorji so namreč že februarja 2011 dobili prijavo proti pilotu balona Miru Kolencu. Ta je že več let letel in prevažal potnike brez pilotskega izpita, ki ga ni mogel opravljati zaradi težav z vidom, obenem pa je domnevno kršil pravila letenja v zraku. A namesto da bi inšpektorji Kolencu balon zaradi ogrožanja varnosti zapečatili, so mu poleti 2011 celo omogočili opravljanje izpita za pilota balona. Dovoljenje za letenje so mu nato na začetku junija 2012 odvzeli, saj se Kolenc ni odzval na zahtevo ACL po ponovnem opravljanju pregleda vida.

ACL je od ministrstva prevzela skupino izkušenih inšpektorjev, ki so pred tem izvedli dvakrat več inšpekcijskih in nadzornih ukrepov na leto. A ta skupina je bila po ustanovitvi agencije deležna povračilnih ukrepov vodstva agencije, saj so opozarjali na slabo delo vodstva ACL, je v omenjenem dopisu zapisala KPK. Takratni direktor ACL Žiga B. Kotnik je namreč aprila lani odpustil tri izkušene zaposlene na agenciji, med njimi Dunjo Lujić Ferjančič, ki je pred ustanovitvijo ACL na ministrstvu za promet vodila letalske inšpektorje. KPK je Kotnika zaradi mobinga in nezakonite odpustitve že ovadila policiji.

KPK je v dopisu od zdajšnjega ministrstva za infrastrukturo in prostor ter sveta ACL, torej nadzornega organa agencije, zahtevala opis ukrepov za izboljšanje inšpekcijskega nadzora nad zrakoplovi. Čeprav je KPK kot rok za posredovanje odgovora določila 1. september, ne ministrstvo ne svet ACL komisiji še nista posredovala zahtevanih podatkov. Tako ni jasno, ali je agencija že izboljšala nadzor nad zrakoplovi.

Tudi ministrstvo ugotovilo pomanjkljiv nadzor

Na slabo delo inšpektorjev opozarja tudi poročilo o nadzoru ACL, ki ga je 13. in 14. avgusta, torej le deset dni pred lansko balonarsko nesrečo, izvedlo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Komisija uslužbencev ministrstva je pod drobnogled vzela vzorec 19 delovnih področij agencije in pri kar devetih ugotovila pomembne pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrožale varnost, če niso takoj odpravljene, pri petih pa manjše pomanjkljivosti.

Pomembne pomanjkljivosti je komisija ministrstva med drugim ugotovila pri nadzoru jadralnih zmajarjev in jadralnih padalcev ter pilotov ultralahkih letal. V letih 2011 in 2012 so inšpektorji opravili le po dva nadzora zmajarjev in padalcev; vse na podlagi prijav. Sistemskega nadzora nad zmajarji, padalci in piloti ultralahkih letal ter šolami za pilote in padalce pa praktično ni bilo. Na teh področjih je bilo leta 2009 skupaj 32 nesreč, leta 2010 39 in leta 2011 38 letalskih nesreč.

Komisija ministrstva je hujše pomanjkljivosti med drugim ugotovila še v nadzoru nad izvajanjem prevoza za lastne potrebe, nadzoru nad izvajanjem predpisov glede pravic invalidnih oseb, nadzoru nad upravljanjem letalskega prometa in v nadzoru ovir za letenje. Komisija ni ugotavljala učinkovitosti nadzora nad toplozračnimi baloni, saj to področje ni bilo vključeno v vzorec.

Tudi poročilo o nadzoru smo od KPK dobili na podlagi zahteve po dostopu do informacij javnega značaja. Poročilo smo že večkrat, prvič 12. julija letos, poskušali pridobiti tudi od ministrstva za infrastrukturo in prostor, a nam ga do danes niso posredovali.

Dokumenti, omenjeni v članku:

Koncno porocilo o nadzoru

Dopis KPK

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Balonarska nesreča

Avgusta 2012 se je na Ljubljanskem barju zgodila balonarska tragedija, v kateri je umrlo šest ljudi. Pilot ponesrečenega balona je pred nesrečo več let letel brez pilotskega dovoljenja, a inšpektorji niso ukrepali – čeprav so vedeli za njegovo početje.

9 prispevkov

Inšpektorji končno pričeli izvajati redne nadzore nad balonarji

Tri leta po tragični balonarski nesreči na Ljubljanskem barju so inšpektorji agencije za civilno letalstvo kot kaže le začeli izvajati …

Tema: Balonarska nesreča
Članek,

Uradno: za balonarsko nesrečo kriv pilot, proti kateremu inšpektorji niso ukrepali

Uradno poročilo o vzrokih za tragedijo poleti 2012 na ljubljanskem barju potrjuje ugotovitve portala podcrto.si: za smrt šestih kriv pilot, …

Tema: Balonarska nesreča
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno