Inšpektorji izkoriščanje honorarnih sodelavcev ugotovili na Financah, STA, Infonetu

Inšpektorji za delo so izkoriščanje honorarnih sodelavcev že ugotovili na Slovenski tiskovni agenciji, Financah in Infonetu. Ugotovitve pregledov v drugih medijih še niso pravnomočne.

Na časniku Finance so inšpektorji našli osem honorarnih sodelavcev, ki so bili v prikritem delovnem razmerju.
Na časniku Finance so inšpektorji našli osem honorarnih sodelavcev, ki so bili v prikritem delovnem razmerju.

Inšpektorji so na podlagi pregleda več slovenskih medijev, ki so ga izvedli novembra lani, kršitve pri sodelovanju s honorarnimi sodelavci pravnomočno ugotovili v treh večjih slovenskih medijih: Financah, Slovenski tiskovni agenciji in radijski mreži Infonet. Pri pregledu televizije Planet TV kršitev pri sodelovanju s honorarnimi sodelavci niso ugotovili. Ugotovitve pregledov v nekaterih drugih medijih – med njimi sta časnika Delo in Dnevnik – pa še niso pravnomočne.

Inšpektorji so identificirali skupno 16 novinarjev, ki so kot honorarni delavci opravljali delo redno zaposlenega novinarja, kar po zakonu o delovnih razmerjih ni dovoljeno. Pet jih je sodelovalo s Slovensko tiskovno agencijo, osem s Financami in trije z radijsko mrežo Infonet media, je razvidno iz inšpekcijskih odločb, ki smo jih pridobili z zaprosilom po dostopu do informacije javnega značaja.

Štirinajst izmed njih jih je po besedah medijskih hiš po posredovanju inšpekcije podpisalo pogodbo o rednem delovnem razmerju; tri so zaposlili na Slovenski tiskovni agenciji, tri na Infonet Medii in osem na Financah. Na Planetu TV inšpekcija ni odkrila nelegalnih delovnih razmerij.

Prekarci po izbiri ali prisili

Pri podcrto.si smo s člankom o razmerah na RTV Slovenija že pred več kot letom in pol opozorili na izkoriščanje novinarjev v največjih medijskih hišah. Javna radio in televizija sta sodelovala z več kot 200 honorarnimi sodelavci, ki bi morali biti glede na njihove delovne zadolžitve redno zaposleni. RTV Slovenija je sicer te honorarne sodelavce pričela zaposlovati z letošnjim letom.

Inšpektorat za delo je nato 26. novembra lani zaradi suma nezakonitega izkoriščanja honorarnih delavcev v medijih opravil nenapovedane preglede v več medijskih hišah: Delu, Planet TV, Pro plusu, Dnevniku, Večeru, nekaterih radijskih mrežah, pa tudi v državnih RTV Sloveniji in Slovenski tiskovni agenciji.

Društvo novinarjev Slovenije domneva, da že približno tretjina novinarjev v Sloveniji delo opravlja honorarno. Razlogi za to naj bi bili po mnenje društva splošna ekonomska kriza, zmanjševanje stroškov dela v medijih, kriza poslovnih modelov tiskanih medijev in podobno, zaradi česar novinarji sami iščejo nove načine, preko katerih bi še naprej lahko opravljali svoj poklic.

Novinarji zato z delodajalci sklepajo pogodbe o sodelovanju na podlagi civilnega prava – to so avtorske pogodbe, pogodbe preko študentske napotnice ali pogodbe z osebami, ki imajo status samostojnega podjetnika ali samostojnega novinarja. Vendar lahko mediji takšno pogodbo s posameznikom sklenejo le, če delovne zadolžitve slednjega niso enake zadolžitvam redno zaposlenih sodelavcev.

Redno delovno razmerje je zakonsko opredeljeno kot delo, pri katerem delavec dela po navodilih delodajalca, dela v prostorih in z opremo delodajalca, delo pa se opravlja nepretrgoma in za dogovorjeno plačilo. Kadar delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo civilnega prava, hkrati opravlja delo, ki izpolnjuje zgoraj naštete kriterije, je sodelovanje novinarja in delodajalca nezakonito. Takšen delavec torej opravlja enako delo kot njegov redno zaposleni sodelavec, s pomembno razliko, da mu ne pripada plačan dopust, bolniška, porodniška in druge bonitete, ki jih zaposlenim obljublja zakonodaja. Za delodajalca je honorarni sodelavec zato občutno cenejša delovna sila.

STA pridobila tri nove stalne sodelavce

V Slovenski tiskovni agenciji (STA) je po ugotovitvah inšpektorjev preko statusa samostojnega podjetnika delalo pet novinarjev. Večina novinarjev je z STA sodelovalo že pred sklenitvijo tekoče pogodbe in za vseh pet je inšpekcija ugotovila, da opravljajo delo, ki ustreza definiciji rednega delovnega razmerja. Slovenski tiskovni agenciji je inšpekcija do odprave nepravilnosti prepovedala delo s temi petimi sodelavci.

Po pojasnilih direktorja agencije Bojana Veselinoviča je do nezakonitega sodelovanja prišlo zaradi različnih razlogov: kot glavnega navaja pomanjkanje sredstev, ki ne omogoča novega zaposlovanja, (zato) se je tako zunanjim sodelavcem kot plačniku najbolj splačalo sodelovanje preko pogodbe civilnega prava.

Slovenska tiskovna agencija je s tremi novinarji, s katerimi so dobili prepoved sodelovanja, sklenila pogodbo o rednem delovnem razmerju, medtem ko je z drugima dvema sklenila novo pogodbo na podlagi civilnega prava. Dva novinarja sta si namesto statusa samostojnega podjetnika namreč uredila status samostojnega novinarja.

Po besedah Branke Knafelc z inšpektorata za delo je legalnost takšne pogodbe odvisna od vsakega posameznega primera. Pogodba, sklenjena s samostojnim novinarjem, je namreč pogodba civilnega prava, in da takšne vrste delo postane legalno, se morajo spremeniti okoliščine dela delavca tako, da ne vsebujejo elementov rednega delovnega razmerja.

Statusa samostojnega podjetnika in samostojnega novinarja sta namreč praktično izenačena: razlika je le ta, da lahko samostojni novinar prijavi izključno delo umetniškega ustvarjanja (kamor spada pisanje vsebin) ali fotografskega delovanja, medtem ko lahko samostojni podjetnik opravlja tudi druge dejavnosti. Samostojni novinar je v primeru, če vodi računovodstvo in ne posluje z normiranimi stroški, tudi upravičen do dodatne 15-odstotne olajšave. A takšnih novinarjev je zelo malo.

Slovenska tiskovna agencija je sicer v minulih letih zaposlila kar nekaj novih mladih novinarjev, sporoča Veselinovič, a samo v primerih upokojitve novinarjev ali nadomeščanja porodniških odsotnosti. V prihodnosti nameravajo sodelovati tako s stalnimi kot občasnimi sodelavci, pri čemer bodo storili vse, da bodo ob tem spoštovani veljavni predpisi, je še dodal Veselinovič.

Finance so zaposlile vse novinarje

Časnik Finance je soustvarjalo kar osem novinarjev, ki so imeli sklenjeno avtorsko pogodbo ali so delali preko statusa samostojnega podjetnika in za svoje delo niso dobivali enakih bonitet kot redno zaposleni sodelavci. Dunja Turk, finančna in kadrovska direktorica Financ, pojasnjuje, da je bilo sodelovanje z novinarji preko pogodbe civilnega prava sklenjeno na željo novinarjev. Ti se naj iz osebnih in poslovnih razlogov ne bi želeli redno zaposliti. Isto željo so po njenih besedah izrazili tudi inšpektorjem za delo. Inšpekcija tega ni upoštevala in je Financam do odprave nepravilnosti prepovedala sodelovanje s popisanimi sodelavci.

S prvim majem letos so Finance zaposlile vseh osem novinarjev, s katerimi so morale po inšpektorski odločbi legalno urediti sodelovanje. V prihodnosti pa honorarnih pogodb Finance ne bodo sklepale, če bodo imele osebe zadolžitve redno zaposlenih, zagotavlja Dunja Turk.

Infonet media ima tri nove novinarje

Inšpektorat za delo je obiskal tudi radijsko mrežo Infonet media, kjer so v času njihovega obiska delali trije honorarni delavci. Dva sta delo opravljala preko avtorske pogodbe, eden pa je delal preko študentske napotnice. Vsi so po mnenju inšpekcije opravljali delo, značilno za redno delovno razmerje, zato so mreži prepovedali nadaljnje sodelovanje z njimi.

Leo Oblak, izvršni direktor za področje razvoja in lastnik radijske mreže, pojasnjuje, da sta bila dva delavca zaposlena za poskusno obdobje, ker niso vedeli, kako se bo obnesla aplikacija, s katero sta se ukvarjala. Tretjega so v vsakem primeru nameravali zaposliti letos junija, ko je diplomiral. Po inšpektorski odločbi so vse tri tudi zaposlili. V prihodnje bodo po Oblakovih zagotovilih storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo ne glede na težke razmere na trgu zaposlenim zagotavljali najboljše možne pogoje za delo.

Inšpekcija za delo je obiskala še Planet TV, kjer je bila edina ugotovljena nepravilnost ta, da ne vodijo evidence o izrabi delovnega časa, k čemur so zakonsko zavezani. Težav s honorarnimi sodelavci ni zaznala.

Po naših informacijah je Inšpektorat za delo obiskal še druge medijske hiše, a ker odločbe inšpektorata še niso pravnomočne, jih inšpektorat še ne razkriva. Pričakujemo še vsaj odločbe iz Dnevnika in Dela. Pri slednjem so bili honorarni sodelavci od avgusta lani celo primorani plačati od 30 do 50 evrov mesečno za najem računalnikov, na katerih so delali.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 7 komentarjev



Več iz teme: Mediji

Analiziramo stanje in anomalije na slovenskem medijskem trgu.

24 prispevkov

RTV Slovenija: za honorarne sodelavce ni bilo denarja, za dodatke k plačam vodilnih pač

Med letoma 2010 in 2013 so vodilni na RTV Slovenija dobili skupno 212.000 evrov dodatka za delovno uspešnost. Obenem pa …

Tema: Mediji
Članek,

Naše delo šteje: RTV Slovenija končno pričela zaposlovati honorarne sodelavce

Pri podcrto.si smo kot edini medij sistematično opozarjali na izkoriščanje honorarnih sodelavcev v medijih za opravljanje dela redno zaposlenih. Zdaj …

Tema: Mediji
Članek,

7 komentarjev

Deklca 5. 8. 2016, 11.15

Novinarji samo novinarsko branžo obravnavate ob problematiki nezakonito angažirane prekarne delavne sile. Kaj pa gradbeništvo (propadli in še živeči gradbeni velikani), logistika (Luka, avtoprevozniki)???

Oskar 5. 8. 2016, 15.27

RTV ni državna TV, ampak javna TV.

Jan 21. 11. 2016, 10.47

Haha, to ti misliš :)

Mateja Klarič 6. 8. 2016, 09.10

Draga Deklca,

sanja se ti ne kakšen čudež je, da kdo od medijev sploh objavi take kršitve, ki so se razpasle čez vsako razumno mero in nam uničile medije in kakovostni novinarstvo, marsikomu, ki se je temu uprl pa tudi kariero in zdravje. Mediji nimajo nobenih težav objavljati prispevkov o takih problemih v drugih branžah in so o tem tudi že velikokrat pisali, hkrati pa imajo sami na glavi dovolj masla, da bi z njim nahranili celo državo in zato o izoriščanju v lastnih vrstah hinavsko molčijo. Hvala Pod črto in en velik aplavz za to temo in njen uspeh, ki je privedel do vsaj nekaj res nujnih sprememb, pa čeprav meni ni vrnil službe.

Deklca 6. 8. 2016, 16.47

Matej Klarič, se strinjam (da je podcrto.si kakovosten medij), vendar ... Prekarno delo ni uničilo medijev, pač pa predstavlja po tranziciji zgolj vzročno drugačnost v kontinuiti slabega novinarstva. Žal. In nenazadnje novinarji niso najšibkejši člen te družbe, so v nasprotju z rajo s socialnega dna praviloma bolje izobraženi, z boljšo socialno mrežo in v večini primerov vsaj nad pragom revščine. Zato še vedno menim, da bi morali poročati ter s tem pomagati tistim, ki nimajo kolektivnih organizacij, sindikatov, izobrazbe ter prihajajo s socialnega dna. Novinarji lahko te reči urejajo prek svojega društva, sindikatov, s cehovskim povezovanjem ...

Mimo najine debate, mislim, da je prejšnji teden Filli izrekel besede, ki bi ga morale stati mandata! Da prekarnost ni problem (samo) hiše RTV pač pa družbe nasploh. Pa kaj ta človek ignorira pravni red RS? Saj je vendar podrejeni položaj nezakonit! Kako je lahko na čelu javne ustanove? Ob tem se tudi sprašujem, zakaj pristojni inšpektorat ne izreka glob javnemu zavodu RTV, zasebnikom pa?! Prunk, Revoz in mnogi drugi so plačali kazni. RTV ni. Tu so znaki kaznivih dejanj, najmanj nevestnega dela ali celo zlorabe položaja pristojnih inšpektorjev!

Pa še to, med avtoprevozniki je takih zaposlitev po ocenah njihove organizacije čez 2.000, ko imajo vse znake podrejenosti (delovna sredstva delodajalca, neposredna navodila in 100 % prihodkov) in so torej nezakonita. Podobno je v Luki, kjer je prav tako na nezakonit način angažiranih čez 2.000 delavcev (delajo v pristanišču z delovnimi sredstvi v lasti Luke, po njihovih navodilih in 100 % prihodkov ustvarijo na tak način). Država se v primeru Luke in nasploh kot nadzornica spreneveda ter prelaga odgovornost na druge, posrednike itn.

Deklca 16. 8. 2016, 16.21

Počasi, počasi bo furs prehitel poštene novinarje. Po levi.
https://dnevnik.si/1042748499/slovenija/prikrita-delovna-razmerja-furs-znova-preganja-samostojne-podjetnike

Mace 5. 9. 2016, 11.47

...mimogrede si je Rtv po svoje razložil, kdo so tisti izkoriščeni honorarni sodelavci, katere mora zaposliti, in so začeli zaposlovati le tiste z odprtimi s.p.-ji ali avtorskimi pogodbami. Tisti, ki so delali/delajo na podlagi študentskih napotnic in so prav tako imeli vse znake delovnega razmerja pa so zviseli. Rtv se je preprosto naredil neumnega.
Strinjam pa se tudi s tem, da je prekarnega dela povsod veliko, ne le med novinarji, ki se jih tako veliko izpostavlja. in da medijske hiše lahko operirajo, morajo imeti tudi tehnično in administrativno delovno silo in tudi tam je veliko ljudi, ki delajo preko raznih pogodb, s.p.-jev in študentskih napotnic. V glavnem - mediji niso le novinarji in moram priznati, da me je to pri obravnavanju te problematike precej motilo, je preveč cehovsko...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno