Davčni inšpektorji so leta 2012 začeli pregledovati poslovanje podjetja Taxgroup v letih 2010 in 2011 ter v odločbi, izdani novembra 2013, podjetju ugotovili 341.787 evrov neplačanih davkov. Odločba še ni pravnomočna, saj so se v podjetju nanjo pritožili na upravno sodišče.

Davčni inšpektorji so podjetju dodaten davek obračunavali zaradi po njihovem mnenju neupravičenih dobropisov, ki jih je podjetje dalo svojim strankam. Podjetje naj bi si davčno obveznost neupravičeno znižalo tudi z obračunavanjem previsoke plače direktorjema Taxgroupa Klemnu in Matiji Šešoku. Prav tako naj bi podjetje neupravičeno izkazalo izgubo iz poslovanja pri preprodaji podjetja oziroma zemljišč med povezanimi osebami.

V Taxgroupu so na naša vprašanja glede ugotovitev finančne uprave (FURS) med drugim odgovorili, da se z ugotovitvami inšpektorjev ne strinjajo, da odločba še ni pravnomočna in je zato ne želijo komentirati ter da jim bomo z objavo podrobnosti iz odločbe povzročili nepopravljivo škodo.

Površno anonimizirana odločba

Tako kot pri ostalih odločbah, o katerih smo že poročali, je FURS tudi v primeru podjetja Taxgroup površno izvedel anonimizacijo odločbe, ki jo je maja lani objavil na spletni strani. Odločba o dodatno ugotovljenem davku je bila del 100 odločb, ki jih je FURS objavil kot primere ugotovljenega neplačila davkov v podjetjih, povezanih z davčnimi oazami. Odločbo je nato FURS februarja letos, tako kot vse ostale, umaknil s spleta.

Iz več indicev v odločbi je mogoče ugotoviti, da je bila izdana podjetju Taxgroup. FURS je na strani 125 v odločbi pozabil prekriti ime podjetja Oria, ki jo ima po ugotovitvah inšpektorjev v lasti podjetje, ki je dobilo odločbo. Vpogled v Ajpes nam izda, da je Oria v lasti podjetja Taxgroup.

Sporni posli z SCT-jem

Eden izmed sklopov, pri katerih so davčni inšpektorji ugotovili premalo obračunan davek, so dobropisi, ki jih je Taxgroup izdal nekaterim svojim strankam.

Prvi tak primer je poslovanje s propadlim gradbenim podjetjem SCT. Taxgroup je leta 2010 podjetju SCT izdal dva dobropisa v skupni vrednosti 60.762 evrov za že plačane, a domnevno neizvedene storitve. Po mnenju inšpektorjev FURS izdaja teh dveh dobropisov ni bila upravičena. V enem primeru naj bi Taxgroup namreč storitve dejansko izvedel, v drugem pa FURS ni mogel ugotoviti, na kateri posel se dobropis dejansko nanaša.

SCT je Taxgroupu konec leta 2010 prek asignacijske pogodbe z SCT-jevim dolžnikom obenem plačal 79.200 evrov za pravnosvetovalne storitve. Niti Taxgroup niti SCT pa tega plačila nista knjižila v svojih poslovnih knjigah. S tem se je podjetje Taxgroup po mnenju FURS izognilo prijavi te vsote v postopek prisilne poravnave, v kateri je SCT pristal januarja 2011. Glede na to, da je SCT pozneje pristal v stečaju, Taxgroup najverjetneje ne bi dobil poplačanega niti dela te vsote.

Kot gre sklepati iz odločbe, naj bi iz poslov z SCT-jem Taxgroup plačal za dobrih 23.000 evrov premalo davka na dodano vrednost (DDV) in prav toliko premalo davka od dohodka pravnih oseb.

Davčni inšpektorji so nepravilnosti v zvezi z dobropisi ugotovili še pri poslovanju z dvema drugima podjetjema. Enemu izmed njih, katerega identitete nismo mogli ugotoviti, naj bi Taxgroup neupravičeno dal dobropis v vrednosti 33.848 evrov in s tem plačal za 5641 evrov premalo DDV in prav toliko premalo davka od dohodka pravnih oseb.

Drugemu podjetju – po podatkih iz odločbe lahko sklepamo, da gre za podjetje Konstruktor VGR – pa naj bi Taxgroup neupravičeno izdal dobropis v vrednosti 159.666 evrov. Zaradi tega dobropisa je Taxgroup plačal za 26.611 premalo DDV in prav toliko premalo davka od dohodka pravnih oseb.

Navidezni plači za direktorja

Taxgroup naj bi se plačilu davka izmaknil tudi z obračunavanjem plače direktorjema in lastnikoma družbe, bratoma Klemnu in Matiji Šešoku.

Inšpektorji so ugotovili, da je v letu 2010 in 2011 Taxgroup obema določil visoke prejemke za poslovodenje družbe. Ti prejemki so bili zavedeni v bilancah družbe, zato so znižali davčno osnovo podjetja. Niso pa bili nikoli izplačani. Inšpektorji so še ugotovili, da je bila končna višina prejemkov vedno določena ob koncu leta, ko je že bil znan poslovni rezultat podjetja, in sicer v takšni višini, da je dobiček podjetja znižala na dobrih 30.000 evrov. Leta 2010 sta tako brata Šešok za poslovodenje družbe dobila skupno 185.500 evrov, leta 2011 pa 160.060 evrov. Kot rečeno, ti plači nista bili dejansko izplačani, temveč jih podjetje še kar dolguje bratoma Šešok.

Takšna praksa obračunavanja dohodkov v podjetju velja že od leta 2007, so ugotovili inšpektorji. Obenem pa so podvomili, da sta Matija in Klemen Šešok v Taxgroupu dejansko opravila delo, za katerega jima je bila obračunana plača. Brata Šešok sta bila namreč v tistem času direktorja več družb v skupini Taxgroup. Eden izmed njiju pa je bil ob tem celo redno zaposlen za polni delovni čas v nepovezani družbi.

Če bi za tega brata upoštevali le delo v času njegove redne zaposlitve v nepovezani družbi in količino dela za podjetje Taxgroup, kot jo je inšpektorjem deklariral sam, bi delal več kot 15 ur dnevno, so ugotovili inšpektorji. »Navedeni podatki o opravljenem delu (v podjetju Taxgroup, op. a.) tako niso realni, saj bi [to] zanj pomenilo, da sploh nima svojega zasebnega življenja. Kar pa sploh ne drži in je razvidno med drugim tudi iz dejstva, da mu je družba (prekrito) skozi plačila banki po kartičnih obračunih, redno mesečno plačevala tudi njegovo osebno potrošnjo,« so v odločbi zapisali inšpektorji.

Inšpektorji so tako menili, da je obračunavanje dohodkov Klemnu in Matiji Šešoku za vodenje Taxgroupa fiktivno. Na skupen dohodek obeh bratov v letih 2010 in 2011 v višini 345.560 evrov je FURS obračunal dodatno plačilo davka od dohodka pravnih oseb v višini skoraj 70.000 evrov.

Posli s povezanimi družbami

Tretji sklop dejanj, s katerimi naj bi se Taxgroup neupravičeno izognil plačilu davka, pa je povezan s poslovanjem med povezanimi družbami v skupini Taxgroup.

V prvem primeru spornega poslovanja gre za družbo Oria. Do leta 2010 so bili lastniki Orie Matija Šešok, Dušan Jeraj (prav tako direktor Taxgroupa) in še tri ostale osebe. Kot gre sklepati iz odločbe, so se lastniki med seboj sprli, zato so preostali tožili Šešoka in Jeraja. Nato so se leta 2010 dogovorili, da se bodo poravnali, in sicer tako, da bo Taxgroup od treh tožečih solastnikov odkupil njihove deleže v Orii za skupno 200.000 evrov.

Po nakupu je Taxgroup deleže podjetja, ki jih je odkupil za 200.000 evrov, po ceni le okoli 3500 evrov prenesel na povezano družbo na Cipru. Razliko v ceni v višini 196.494 evrov je prikazal kot davčno izgubo. FURS je ocenil, da je Taxgroup preplačal nakup deležev podjetja od ostalih treh lastnikov, zato izguba ne more znižati davčne osnove. Na skoraj 195.000 evrov so inšpektorji tako obračunali 20-odstotni davek od dohodka pravnih oseb v višini 39.000 evrov.

Drugi primer pa je povezan z nakupi zemljišč v Izoli ob zloglasni kmetiji Bužekijan. O tem smo na podcrto.si obširno poročali v ločenem članku. Taxgroup je leta 2007 prek slamnate lastnice odkupil zemljišča po ceni 556.000 evrov. Nato pa jih je Taxgroup leta 2011 za le slabih 33.000 evrov prodal povezanemu podjetju na Cipru in iz tega posla prikazal 523.375 evrov izgube. Inšpektorji FURS so menili, da je pri nakupu zemljišč Taxgroup ta preplačal in da uveljavljanje izgube več kot 500.000 evrov pri plačilu davkov ni upravičeno. Zato je Taxgroupu obračunal plačilo 105.000 evrov dodatnega davka.

Taxgroup je za nakup zemljišč najel tudi posojilo pri Gorenjski banki v vrednosti 500.000 evrov. Toda zemljišč ni plačal iz tega posojila, temveč iz drugih sredstev podjetja. Zato so pri FURS menili, da stroški za obresti na posojilo niso upravičeni stroški poslovanja podjetja. Posojilo po mnenju inšpektorjev namreč ni bilo nujno za poslovno aktivnost Taxgroupa. Teh obresti je bilo slabih 26.000 evrov, FURS pa je nanje obračunal 20-odstotni davek od dohodka pravnih oseb.

Skupaj z obrestmi na neplačane davke v letih 2010 in 2011 je FURS Taxgroupu tako leta 2013 ugotovil za 341.787 evrov neplačanega davka.

V Taxgroupu skopi z odgovori

S prošnjo za pojasnila o ugotovitvah FURS smo se obrnili na podjetje Taxgroup. V podjetju so nas najprej povabili na pogovor o zadevi, vendar niso dovolili javne objave pojasnil, ki so nam jih podali v odgovoru. Nato so se na našo prošnjo za komentar odločbe FURS odzvali pisno.

V pisnem odgovoru so poudarili, da »odločba [FURS] ni niti pravnomočna niti dokončna, saj postopek še traja«. Z ugotovitvami davčne inšpekcije se ne strinjajo, razloge za to pa so inšpektorjem že obširno pojasnili. Ti razlogi so, kot so poudarili, razvidni tudi iz odločbe FURS. »Zaradi tega in ker postopek še ni končan, se o njih ne želimo podrobno izjasnjevati. Smo pa prepričani, da smo pri poslovanju v celoti upoštevali računovodske standarde in veljavno zakonodajo,« so dodali v Taxgroupu.

Izrazili so tudi željo, da naj na podcrto.si ne objavimo podatkov iz odločbe, saj te podatke ščiti davčna tajnost. »Naše mnenje je, da z razkrivanjem podatkov o odločbah, ki niso pravnomočne in dokončne, neupravičeno posegate v področje davčne tajnosti in zasebnosti, pri čemer ne zasledujete javnega interesa, ampak ozke zasebne finančne interese. Škoda, ki jo boste s tem povzročili, ne bo popravljiva,« so v odgovoru podcrto.si zapisali pri Taxgroupu.

Na podcrto.si zagovarjamo stališče, da je objava odločbe v javnem interesu. Ugotovitve inšpektorice kažejo na sum izogibanja plačila davkov podjetja, ki se ukvarja tudi z davčnim svetovanjem. FURS v odločbi obširno pojasni in argumentira, kako se je Taxgroup neupravičeno izognil plačilu davkov. Taxgroup pa nanje ni podal prepričljivih odgovorov oziroma je odklonil javno pojasnitev ugotovitev v odločbi.

Taxgroup bratov Šešok se že vrsto let pojavlja v različnih medijskih zgodbah. Podjetje naj bi po poročanju medijev pomagalo pri številnih menedžerskih odkupih v Sloveniji. Vpleteno je bilo tudi v sporne nakupe zemljišč v Ljubljani. Brata Šešok sta poslovno povezana z Zoranom Jankovićem – Klemen Šešok je bil v preteklosti predsednik nadzornega sveta družbe KLM naložbe, prek katere so nekdanji menedžerji Mercatorja Zoran Janković, Jadranka Dakić, Marjan Sedej in Aleš Čerin odkupovali delnice Mercatorja.

Odločba Taxgroupu