Epizoda 14: Zakaj je treba nadzorovati delo policije?
V prvem letošnjem pogovoru pojasnjujemo, zakaj moramo v demokratičnih družbah nujno nadzirati delovanje represivnih organov.
Dobrodošli v prvi letošnji epizodi podkasta, ki ga za vas pripravljamo na Pod črto.
Kazenski postopki v primeru korupcije in gospodarskega kriminala v Sloveniji trajajo predolgo. Pogosti so primeri, ko od suma storitve kaznivega dejanja do pravnomočne sodbe mine tudi deset let ali več. Eden izmed vzrokov za počasne kazenske postopke naj bi bilo po mnenju nekaterih poznavalcev tudi počasno delo policije.
Še večji problem je nezakonito delovanje policije ali prekoračitev pooblastil, na kar smo prav tako opozorili v več preiskovalnih člankih. Predstavniki policije namrečl tudi v Sloveniji zahtevajo vse več pooblastil in orodij za izvajanje množičnega nadzora nad prebivalstvom. Kar pomeni, da bi morale biti ustrezno močnejše tudi varovalke, s katerimi družba nadzoruje delo policije in preprečuje zlorabe. Vendar je nadzor prevečkrat pomanjkljiv, za ugotovljene zlorabe pa praviloma ne odgovarja nihče.
Na vaših ušesih smo tokrat Anže Voh Boštic, Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.
Podcast: Play in new window | Download
Naročite se: Apple Podcasts | Spotify | RSS
Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu:
- Sodni postopki se vlečejo in padajo, tožilstvo in policija pa se sprenevedata
- Kako se je ministrstvo izognilo resnemu nadzoru nad preiskovalnim uradom
- Iranska jedrska proliferacija prek NLB: policija zavajala tožilstvo in ministrstvo
- Policija: hude napake pri hrambi DNK, zamenjan direktor forenzike
- Nekaznovano posilstvo: primer padel zaradi napak policije pri hrambi DNK
- Primer Ornig: Tožilstvo vložilo obtožnico zaradi vdorov v komunikacijo
- Policija pri pridobivanju podatkov o bralcih portalov spet sistematično kršila ustavo
Vsebine na Pod črto, tudi nastanek tega podkasta, podpirate bralci z donacijami.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 0 komentarjev
0 komentarjev