Časopis Delo: nov primer cenzure v prid Zoranu Jankoviću

Novinarsko častno razsodišče je obsodilo posege urednikov v članek, ki je bil kritičen do ljubljanske občine. Delo se že več let izogiba kritiziranju Jankovića.

Foto: Željko Stevanić/IFP

Naknadni posegi urednikov Dela v članek novinarke Mojce Zabukovec o rušitvi ljubljanske Tovarne Rog predstavljajo kršitev novinarskega kodeksa, je ta teden razsodilo novinarsko častno razsodišče. Uredniki Dela so brez vednosti avtorice njen članek spremenili tako, da so iz njega umaknili več delov, ki so bili kritični do rušitve Roga. Obenem so v članek dodali odstavek, s katerim so želeli upravičiti vlogo ljubljanske občine, ki je odredila rušenje.

Navedena cenzura kritičnih delov članka in dodajanje odstavka o upravičenem delovanju mestne občine je še en primer delovanja Delovih urednikov v prid ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Kot smo pri Pod črto razkrili že lani, so novinarje v primeru kritičnega poročanja o Jankoviću pri Delu v nekaterih primerih celo kaznovali z odvzemom dela plače oziroma bonitet. Mojco Zabukovec so na dan objave spornega članka premestili iz ljubljanske redakcije Dela, ki pokriva delovanje občine, v spletno redakcijo časopisa, kjer se z ljubljansko občino in njenim županom ne ukvarjajo.

Odgovorni urednik Bojan Budja je Mojci Zabukovec kot razlog za premestitev navedel, da to »narekujejo potrebe uredništva« in da »pridejo pač trenutki, ko je treba odločati hitro, izključno pa v interesu hiše in uredništva«.

Članek, kritičen do ravnanja mestne občine

Zabukovec je članek o rušitvi Tovarne Rog napisala 19. januarja letos. Tistega dne so po naročilu ljubljanske občine na območje tovarne vstopili varnostniki in ob pomoči policistov pričeli s prisilnim izseljevanjem uporabnikov poslopja. Po propadu nekdanje tovarne koles so v zadnjih desetletjih prostor zasedli brezdomci in umetniki, v tovarni so potekali tudi različni kulturni in socialni programi, na primer za integracijo beguncev. Občina je želela objekt porušiti in na njegovem mestu zgraditi »kreativno tovarno«.

Članek je med drugim kritično obravnaval ravnanje policistov in varnostnikov. Opisal je napad policistov na 79-letnega nekdanjega novinarja Večera Iva Ivačiča, ki je želel fotografirati izseljevanje in nato rušitev poslopja. Do Ivačiča naj bi po njegovem lastnem pričevanju pristopil policist in ga poškropil s solzivcem. Članek je opisal še kritike uporabnikov Roga do mestne občine in odziv občine na te kritike. Na občini so pojasnili, da so dobili informacijo, da je poslopje prazno, in da so se zato odločili za rušitev.

Po oddaji članka so Delovi uredniki brez vedenja avtorice iz njega umaknili več delov, ki so bili kritični do ravnanja ljubljanske občine in policistov – med drugim tudi tistega o napadu na novinarja Večera Ivačiča. Prav tako brez vednosti avtorice so na koncu članka dodali še naslednji odstavek: »A ker se je na lokaciji Roga dogajalo tudi marsikaj manj kulturnega in umetniškega, o čemer se je prav tako veliko govorilo in pisalo, zlasti pa zaradi dotrajanosti objektov in pravnomočnega gradbenega dovoljenja, je odločitev Mestne občine Ljubljana bolj ali manj pričakovana, predvsem pa docela legitimna.« Članek s temi popravki so nato objavili naslednji dan, 20. januarja.

Po odločitvi novinarskega častnega razsodišča so Delovi uredniki brez soglasja Mojce Zabukovec spremenili pomen njenega članka. Razsodišče je zato razsodilo, da je odgovorni urednik Dela Bojan Budja kršil novinarski kodeks. Kodeks urednikom prepoveduje bistvene vsebinske posege v članek brez soglasja avtorja članka.

Novinarsko častno razsodišče je stanovski organ, ki ga sestavljajo predstavniki novinarjev in predstavniki javnosti. Razsodišče sprejema pritožbe v zvezi z delom novinarjev in urednikov in podaja načelne razsodbe o upravičenosti pritožb.

V imenu Budje so se častnemu razsodišču na očitke Mojce Zabukovec odzvali njegovi odvetniki. Zapisali so, da uredniki s posegi v članek niso spremenili njegovega pomena, zato soglasje avtorice za spremembe v članku ni bilo potrebno.

Predsednica aktiva novinarjev Dela Maja Grgič pa je za Pod črto zapisala, da je aktiv obravnaval primer Mojce Zabukovec: »Naše stališče je, da je v članke uredniško vedno mogoče posegati in jih izboljševati, kar je včasih tudi nujno, vendar mora to potekati v soglasju z avtorjem. To velja tudi za primer Zabukovec.«

Negativno poročanje o Jankoviću na Delu že leta ni zaželeno

Naknadno popravljanje člankov, kritičnih do ljubljanske občine, na Delu ni novost. Kot smo razkrili junija lani v naši preiskavi o lastništvu Dela, uredniki časopisa po navodilih lastnikov skrbijo za pozitivno poročanje o ljubljanskemu županu Jankoviću in mestni občini. Lektorji na Delu so imeli navodila, da morajo pri člankih, ki jih dobijo v lekturo in v katerih je omenjen Zoran Janković, obvestiti zdaj že nekdanjega odgovornega urednika časopisa Uroša Urbasa. Te članke je uredništvo nato v nekaterih primerih naknadno popravljalo ali celo zavrnilo njihovo objavo.

Razkrili smo več primerov spreminjanja ali umikanja člankov v prid Jankoviću. Zaradi negativnega pisanja o ljubljanskem županu je bilo več novinarjev celo kaznovanih. V satirični rubriki »Pa še to« je nekaj novinarjev Dela opozorilo na Jankovićev gospodarski »uspeh« pri prisilni poravnavi njegovih družinskih podjetij, s čimer so se ta znebila okoli 90 odstotkov svojih dolgov. Uroš Urbas jim je zaradi tega odvzel dodatek k plači za uredniško dežurstvo.

Vzrok za pozitivno poročanje o Jankoviću naj bi bili gradbeni posli v Ljubljani, ki si jih želijo pridobiti gradbena podjetja v solasti Stojana Petriča. Petrič je obenem solastnik, od januarja letos pa tudi eden izmed treh direktorjev Dela.

Z uprave Dela so takrat za Pod črto zavrnili navedbe o cenzuri in kaznovanju novinarjev.

Za komentar primera Mojce Zabukovec in naših lanskih ugotovitev o cenzuri na Delu smo prosili tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki kot stanovsko društvo zagovarja interese novinarjev. Odgovorili so nam, da razsodbe častnega razsodišča v skladu z dozdajšnjo prakso ne bodo komentirali. Vztrajajo pa pri spoštovanju etičnega kodeksa in konkretneje pri prepovedi posegov v članke brez soglasja avtorja. Zapisali so še, da spremljajo dogajanje na Delu, in dodali, da so lahko lastništva medijev »precej problematična, zlasti če se lastniki znajdejo tudi na vodstvenih položajih medijskih družb. Pri vsem tem Delo še zdaleč (in žal) ni izjema.«

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Delo #medijsko lastništvo #Zoran Janković

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Mediji

Analiziramo stanje in anomalije na slovenskem medijskem trgu.

72 prispevkov

Lažni argumenti stranke SDS za podrejanje slovenskih medijev

Argumenti Janeza Janše in stranke SDS, na podlagi katerih ustanavljajo lastne medije in grobo posegajo v neodvisnost že obstoječih, ne …

Tema: Mediji
Mnenje,

Utjecaj Slovenske demokratske stranke (SDS) na televizije (2. dio)

Slovenski i Mađarski premijeri su istom političkom retorikom opravdali svoje medijske podvige kako se na svaki mogući način mora eliminirati …

Tema: Mediji
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno