V sodnem postopku proti nekdanjemu direktorju Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) je obtoženi Iztok Podbregar zatrdil, da je zdravljenje nekdanjega premiera oziroma predsednika republike Janeza Drnovška v tujini financirala CIA. Drnovšek je leta 1999 zbolel za rakom, leta 2008 pa je tej bolezni podlegel.

Drnovšek se je ob uradni  medicini zdravil tudi z alternativnimi metodami. S tem zdravljenjem je bil povezan tudi kazenski postopek proti Podbregarju zaradi suma zlorabe položaja. Tožilstvo mu je očitalo, da je Sova pod njegovim vodstvom plačala letalsko karto indijskemu zdravilcu Sadanandu Sardeshmukhu, ki naj bi se srečal z Drnovškom. Podbregar naj bi kaznivo dejanje storil z odobritvijo nakupa letalske vozovnice zdravilca leta 2005, saj je ceno vozovnice na relaciji Frankfurt – Ljubljana – Frankfurt v višini 915,55 evrov iz svojega tajnega sklada plačala Sova. Tožilstvo je Podbregarju želelo dokazati, da prihod zdravilca ni bil povezan z obveščevalnim delom Sove, zato agencija vozovnice zdravilcu ne bi smela plačati.

Podbregar je na sodišču zatrdil, da mu je CIA naročila rekrutacijo indijskega zdravilca za obveščevalne namene. CIA je po zatrjevanju Podbregarja opozarjala, da bi se ločina, kateri je pripadal zdravilec, lahko ukvarjala celo z bioterorizmom.

Kot gre sklepati iz sodnega spisa, ki smo ga pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, je tožilstvo zagovoru Podbregarja verjelo. Tožilec je namreč tekom glavne obravnave odstopil od pregona Podbregarja.

V kolikor je zagovor Podbregarja resničen, se odpira vprašanje, kako je mogoče, da je tuja tajna služba financirala zdravljenje najvišjega slovenskega politika, in kakšne posledice bi lahko imelo to za suverenost Slovenije. Vprašanja o zdravljenju Drnovška smo danes poslali Sovi, vladi in uradu predsednika republike. Odgovorov nismo dobili.

Nenavadna izplačila Šeficu in Podbregarju

Na podcrto.si smo decembra lani razkrili domnevno sporno izplačevanje več 10.000 evrov sredstev iz tajnega sklada Sove nekdanjemu direktorju Podbregarju in njegovemu namestniku Boštjanu Šeficu. Po navedbah naših virov je bil denar namenjen tajnim sodelavcem agencije, katerim bi morala Šefic in Podbregar predati ta sredstva.

Toda, kot sta ugotovila poznejša direktor in namestnik Sove Andrej Rupnik in Darko Stare, omenjeni tajni sodelavci v času, ko sta Podbregar in Šefic zanje dvigovala denar, niso več sodelovali z agencijo. Zato obstaja sum, da sta nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar in njegov namestnik Boštjan Šefic ta sredstva zadržala zase.

Višina sredstev, ki naj bi si jih na tak način izplačala Podbregar in Šefic, je po navedbah nekaterih naših virov znašala nekaj 10.000 evrov, po navedbah drugih virov pa celo več 100.000 evrov. Trenutni direktor Sove Zoran Klemenčič je po tem, ko smo ga opozorili na sporna izplačila, odredil notranji nadzor v agenciji. A izsledkov nadzora vlada javnosti noče razkriti.

Šefic in Podbregar sta za podcrto.si zanikala kakršnekoli nepravilnosti pri izplačilih iz tajnega sklada. Podbregar je trenutno dekan Fakultete za organizacijske vede, ki je del mariborske univerze, Šefic pa državni sekretar na notranjem ministrstvu.

Pomanjkljiv nadzor nad tajnim skladom Sove

Nenavadna izplačila iz tajnega sklada Sove niso edina nepravilnost, očitana Podbregarju. Že leta 2007 je delovna skupina vlade v Sovi odkrila več nepravilnosti. Te so se nanašale na obdobje med leti 2002 in 2006, ko je agencijo vodil Podbregar. Delovna skupina je takrat ugotovila, da ima Sova ob denarju za tajne operacije iz državnega proračuna že več let tudi »črni fond,« v katerega se denar steka iz tako imenovanih neproračunskih virov. Po takratnih navedbah Sove so bila to finančna sredstva, pridobljena iz tujine. Šlo je za plačila tujih tajnih služb Sovi za skupne obveščevalne akcije.

Sova o obstoju teh sredstev po ugotovitvah delovne skupine do leta 2007 ni nikoli poročala niti slovenski vladi niti komisiji državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. O porabi teh sredstev je »brez kakršnega koli nadzora odločal direktor agencije sam,« je delovna skupina zapisala v poročilu. Zapisali so še, da zaradi manjkajoče dokumentacije ni mogoče »v celoti preveriti dejanske porabe sredstev.«

Delovna skupina je od Sove zahtevala podatke o višini sredstev v tajnem skladu, a so ji iz Sove odgovorili, da podatkov o teh sredstvih izpred leta 2003 sploh nimajo. Povedali pa so, da se je v tajni sklad med leti 2003 in 2006 skupno nateklo vsaj 622.000 evrov. Delovna skupina je ob tem zapisala, da »glede na način ravnanja z gotovino oz. glede na pomanjkljivo dokumentacijo ni mogoče verodostojno sklepati, da so navedene vsote tudi dejanski prilivi v ‘črni fond’ agencije.«

Tudi domnevno sporna izplačila Podbregarju in Šeficu so po naših informacijah prišla iz tajnega sklada Sove, ki se je financiral s sredstvi tujih tajnih služb.

CIA menda zaskrbljena zaradi zdravilca

Delovna skupina vlade je v poročilu prav tako opozorila na sporen nakup letalske vozovnice za indijskega zdravilca. Kot so zapisali, Sova ni razpolagala z nobenimi podatki o namenu prihoda zdravilca v Ljubljano, oziroma o tem ali je bil obisk povezan z dejavnostjo agencije. Po javno dostopnih podatkih se je namreč zdravilec ukvarjal »z Ayurvedo oz. alternativno medicino.«

Policija je proti Podbregarju junija 2007 vložila kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja zaradi nakupa letalske vozovnice. Kot je razvidno iz obtožbe proti Podbregarju, slednji na policijskem zaslišanju v zvezi z zadevo ni želel dati izjav.

Je pa Podbregar podal zagovor sodišču na glavni obravnavi, ki je potekala leta 2014. V zagovoru je zapisal, da je zdravljenje Janeza Drnovška financirala tudi ameriška obveščevalna agencija CIA. CIA naj bi financirala draga zdravljenja Drnovška v tujini, tudi v ZDA.

Sodeč po zagovoru Podbregarja so v CIA tudi vedeli, da se Drnovšek zdravi z alternativno medicino. Podbregar je v zagovoru zapisal, da ga je predstavnik CIA v prvi polovici leta 2005 opozoril na »več vsebinskih pomislekov, ki jih ima glede zdravljenja dr. Drnovška.« Predstavnik CIA je Podbregarju po besedah slednjega prinesel »osebni protest direktorja CIA, da ima CIA v ZDA velike pomisleke glede kombiniranja ajurvedskih zdravil s klasičnimi zdravili, ker vrednost težkih kovin in svinca ni pod ustrezno kontrolo.«

Predstavnik CIA naj bi Podbregarju še povedal, da se vodstvo ajurvedskih zdravilcev »politično opozicijsko angažira v indijski politiki« proti vodenju politike vlade. Tako naj bi pri ajurvedskih zdravilcih ne šlo le za zdravilce, temveč tudi za politike.

Kot je v zagovoru zapisal Podbregar, so po mnenju CIA še večji problem za ZDA predstavljali »hitro rastoči centri ajurvedske medicine v EU, ZDA in Južni Ameriki, ki so bili po njihovem videnju lahko odlična infrastruktura za bioterorizem zaradi nekontrole vsebnosti snovi, ki se uporabljajo pri zdravljenju, in zaradi pretoka ljudi v teh centrih, del katerih je v posameznih državah politično angažiran in zastopa različne ideologije, to predstavlja nevarnost.«

Predstavnik CIA je Podbregarja po trditvah slednjega zaprosil, da Sova vzpostavi obveščevalni odnos neposredno z Drnovškovim zdravilcem »in začne delati z njim na eni strani zaradi zaščite Dr. Drnovška, na drugi strani pa predvsem zaradi mednarodne varnosti.« Kot je zapisal Podbregar: »CIA je želela, da se SOVA priključi v koalicijo obveščevalnih služb, ki delujejo v spremljanju ajurvedske medicine s stališča mednarodne politike in boja proti terorizmu. Predlog se mi je zdel smiseln in smo ga začeli izvajati.«

Toda, kot gre sklepati iz sodnega spisa, do dejanskih pogovorov Sove z indijskim zdravilcem ni nikoli prišlo. Drnovšek naj bi namreč po pričanju nekaterih uslužbencev Sove kakršnokoli rekrutacijo indijskega zdravilca za obveščevalne namene prepovedal, ko je izvedel za namene Sove. Po pričanjih nekaterih, ki so razvidna iz sodnega spisa, naj bi bil to tudi razlog, zakaj Sova ne razpolaga z nobenimi podatki o akciji rekrutiranja zdravilca, razen o podatku nakupa letalske vozovnice zanj.

Sodišče verjelo Podbregarju

Sodišče je v postopku proti Podbregarju moralo presoditi verodostojnost njegovega zagovora. Indijski zdravilec v Sovi namreč ni bil registriran kot tajni vir. V Sovi prav tako niso imeli kakšne druge dokumentacije o zdravilcu. Na pomanjkanju dokumentacije sta policija in tožilstvo gradila argument, da sredstva iz tajnega sklada niso bila porabljena za obveščevalno delo – konkretno, za rekrutiranje zdravilca kot tajnega vira.

Priča, za katero gre sklepati, da je bila sodelavka predsednika Drnovška, je na sodišču povedala, da se je Drnovšek res zdravil tudi v tujini. V Drnovškovo zdravljenje pa je bila »vključena tudi Sova.«

V svojem pričanju je nato takratni namestnik Podbregarja Boštjan Šefic potrdil, da je na pobudo Podbregarja on sam naročil nakup in plačilo letalske vozovnice za indijskega zdravilca. Na vprašanje sodnice, ali so bile v akcijo z zdravilcem vključene še kakšne tuje tajne službe, pa je Šefic odvrnil: »Ni nobene, bom rekel, vsaj ne da bi jaz vedel kakšna organizacija, v ozadju.«

Je pa kasneje Šefic na vprašanja Podbregarja izpričal, da so v času njunega vodenja Sove tudi v Sovi urejali zdravljenje takratnega vodjo albanske tajne službe v ljubljanskem kliničnem centru in da obstaja verjetnost, da je kakšna tuja obveščevalna služba organizirala zdravljenje Drnovška izven Slovenije. Vendar ni o tem Šefic kot Podbregarjev namestnik nič vedel.

Zagovor Podbregarja je potrdil Denis Poljak, ki je bil leta 2005 vodja mednarodnega sodelovanja v Sovi. Poljak je bil po lastnih besedah seznanjen,  da so v CIA »res maksimalno asisitirali pri teh zdravstvenih uslugah« Drnovšku. Tudi on je potrdil, da je CIA Sovo opozarjala na nevarnosti sodelovanja Drnovška z indijskim zdravilcem in da je direktor CIA naročil, naj Sova zdravilca spremlja. Poljak je še povedal, da bi moral prav on za Sovo opraviti prvi razgovor z zdravilcem, a da do tega nato ni pršlo, saj je Drnovšek akcijo prepovedal.

Poljak je na sodišču povedal tudi, da je CIA »trdila dosti zanimivih stvari v smislu tudi terorizma in tako naprej.« Zato je po njegovih besedah obstajala možnost, da bi del akcije v zvezi z indijskim zdravilcem CIA sofinancirala.

Poljak je pričal tudi, da so na Sovi vozovnico zdravilcu kupili, da bi omogočili njegov prihod v Slovenijo, kjer bi lahko z njim opravili pogovore in ga začeli pridobivati kot tajni vir agencije.

Kot je razvidno iz sodnega spisa, je tožilec Matej Peterca po pričanjih na sodišču oktobra 2014 umaknil obtožbo proti Podbregarju, saj je ocenil, »da dokazni postopek ni potrdil, da je obdolženi storil očitana kazniva dejanja.«

Vprašanje suverenosti države

Sodni postopek proti Podbregarju sproža več vprašanj. V kolikor je Podbregar v svojem zagovoru govoril resnico, se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da tuja tajna služba skrbi za zdravljenje najvišjega predstavnika Slovenije oziroma to zdravljenje celo financira in ali to ne spodkopava suverenosti Slovenije.

Zastavlja pa se tudi vprašanje, zakaj je takratni predsednik republike Janez Drnovšek sploh privolil v to, da Sova financira nakup vozovnice za alternativnega zdravilca, nato pa prepovedal njegovo rekrutiranje. Kot je namreč razvidno iz sodnega spisa, je podrobnosti v zvezi s prihodom zdravilca v Slovenijo za nakup karte Sovi posredoval prav Drnovškov kabinet. Drnovšek naj bi za načrte Sove za rekrutacijo zdravilca izvedel šele naknadno in nato kakršno koli obveščevalno delo v zvezi z zdravilcem Sovi pepovedal. Sodišče oziroma tožilstvo se s tem vprašanjem po sodnem spisu sodeč ni ukvarjalo.

Sovi, vladi in uradu predsednika republike smo danes opoldne poslali več vprašanj. Zanimalo nas je, ali je zagovor Podbregarja resničen in če da, kakšen vpliv ima vmešavanje tuje tajne službe v zdravljenje nekdanjega predsednika republike na suverenost Slovenije.Vprašali smo jih tudi, zakaj je predsednik Drnovšek odobril plačilo zdravilčeve vozovnice iz proračuna Sove.

Odgovorov do objave članka nismo dobili. V kolikor jih bomo dobili, jih bomo objavili naknadno.

Sodišče naknadno prikrojilo sodni spis

Podatke o sojenju Podbregarju smo z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili od ljubljanskega okrožnega sodišča. Ob tem se nam je zgodil nenavaden zaplet.

Najprej smo sredi decembra sodišče zaprosili za vpogled v spis. Na sodišču so spis pripravili in nam v začetku marca vpogled v spis tudi omogočili. Na vpogledu smo želeli pridobiti kopije delov spisa, a so nam na sodišču to zavrnili z argumentom, da morajo spis pred posredovanjem še enkrat pregledati. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja sicer ne dela razlike med pripravo dokumentov, v tem primeru prekritje osebnih ali tajnih podatkov, glede na to ali prosilec zahteva vpogled ali kopije dokumentov.

Konec marca so nam kopije delov spisa, ki smo jih zahtevali, le izročili. Vendar so iz kopij umaknili ključen dokument – zagovor Podbregarja. O Podbregarjevem zagovoru lahko poročamo le zato, ker smo si ključne dele zagovora na ogledu spisa prepisali.

Ob tem so na sodišču prevzem dokumentov, ki smo jih zahtevali kot informacijo javnega značaja, pogojevali s podpisom izjave, da smo seznanjeni z dolžnostjo varovanja osebnih podatkov, tajnih in poslovnih podatkov, s katerimi smo prišli v stik z ogledom sodnega spisa, ter da teh »morebitnih varovanih podatkov« ne bomo uporabili ali posredovali dalje.

Pogojevanja izročitve dokumentov, ki so informacija javnega značaja, s podpisovanjem takšnih izjav zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne predvideva. Prav tako iz izjave ni jasno, s katerimi varovanimi podatki naj bi bili ob ogledu spisa dejansko seznanjeni. Spomnimo, sodišče bi moralo spis že za vpogled pripraviti na način, da iz njega izloči varovane podatke.