Banka Slovenije: banke se lahko same odločijo, kakšen račun bodo odprle s.p.-ju

Od Banke Slovenije smo dobili pojasnila glede zakonitosti delovanja bank pri zavračanju odprtja osebnih računov za s.p.-je. Banke se nimajo česa bati, v prekršku pa je lahko samostojni podjetnik.

nlb21
Osebni račun NLB ima dražje stroške plačila položnic kot poslovni računi naših hranilnic. Foto: Timo Arnall

V ponedeljek smo objavili članek o slovenskih bankah, ki samostojnim podjetnikom za poslovanje ne želijo odpreti cenejših osebnih računov. Ponujajo namreč le odprtje dražjih, poslovnih računov. Pa čeprav zakonodaja ne predpisuje, kakšen račun mora banka podjetnikom odpreti. Razlike o stroških obeh vrst računov pa so lahko občutne.

Ker smo od bralcev dobili različne pobude in mnenja o tej problematiki, smo za pojasnila zaprosili Banko Slovenije. Ta namreč nadzoruje delovanje bank na območju Republike Slovenije. Vprašali smo jo, ali bi lahko banke s samovoljnim zavračanjem odpiranja osebnih računov za s.p.-je kršile zakon. Osebnega računa za poslovanje podjetnikom ne ponuja niti ena banka v Sloveniji.

Na Banki Slovenje (BS) so pojasnili, da zakonodaja ne pozna termina »osebni« in »poslovni« račun. Te oznake so računom prilepile banke. In nato za njih določile tudi različne stroške vodenja. Banke se lahko samostojno odločajo, kako bodo svoje račune poimenovale oziroma kakšna »nadomestila« oziroma stroške za vodenje računa bodo zaračunavale svojim komitentom. Prav tako lahko banke same odločajo, komu bodo ponudile odprtje posamezne vrste računa oziroma komu odprtje nekega računa ne bodo dovolile. Banke z zavračanjem odprtja »osebnih« računov za samostojne podjetnike tako ne kršijo zakona.

Edini pogoj, ki ga zakonodaja postavlja, je, da ima račun, prek katerega s.p. posluje, oznako »T«. Ta oznaka je pomembna predvsem z vidika Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Oznaka »T« namreč pomeni, da lahko Ajpes številko računa javno objavi na svoji spletni strani. Oznako »T« imajo samo računi poslovnih subjektov (kar je tudi samostojni podjetnik), medtem ko imajo računi fizičnih oseb oznako »A«. Ti računi niso javni – še več, njihova javna objava bi bila v nasprotju z zakonom o varovanju osebnih podatkov.

Banke so zato nove stranke dolžne vprašati, za kakšen namen odpirajo račun. Stranka pa jim je dolžna povedati, da odpira račun kot samostojni podjetnik. Banka bo nato račun označila s črtko »T«, na tej podlagi pa ga bo Ajpes javno objavil. »Računi s.p. morajo biti javni, nadomestila pa so stvar poslovne politike banke in dogovora med strankama,« zaključuje Banka Slovenije.

Sankcije za podjetnike

In če samostojni podjetnik določbe ne spoštuje in pri banki za poslovanje odpre osebni račun (ter banki ne pove, da bo prek njega posloval kot s.p.)? BS opozarja na 37. člen zakona o davčnem postopku, ki pravi: »Samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.«

Kazen za kršitev tega člena pa določa 397. člen: »Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z zakonom pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega ali ločenega transakcijskega računa.« Banka Slovenije meni, da morajo za učinkovit nadzor tega člena banke s.p.-jem nujno odpreti javne tekoče račune, torej take z oznako »T«. Kot gre sklepati iz pojasnila, bi lahko dacarji v nasprotnem primeru podjetnika oglobili z od 800 do 10.000 evrov kazni. Ali lahko samostojni podjetnik za poslovanje z računom, ki ni javen, dobi kazen, še preverjamo. Zagotovo pa ga lahko oglobijo, če podjetnik ne odpre ločenega računa in posluje prek računa, ki ga ima odprtega kot fizična oseba.

Treba pa je poudariti, da bi lahko banke glede na veljavno zakonodajo tudi samostojnim podjetnikom odpirale račune, ki jih same klasificirajo kot »osebne«. Vse, kar bi morale storiti, je, da bi te račune označile s črko »T« in ne s črko »A«.

Stroški poslovnih računov hranilnic primerljivi s stroški osebnih računov bank

Sicer pa odprtje poslovnega računa za podjetnika ne pomeni nujno bistveno višjih stroškov kot odprtje osebnega. Slovenske hranilnice namreč ponujajo precej cenejše poslovne račune, ki so cenovno primerljivi osebnimi računi bank.

Za primerjavo vzemimo našo največjo banko, NLB. Vodenje »klasičnega« osebnega računa vas bo stalo mesečno stalo 2,17 evra, uporaba spletne banke pa še dodatnih 0,70 evra mesečno. Skupno torej 2,87 evra mesečno. Vodenje poslovnega računa in naročnina na spletno banko pa podjetnike v slovenskih hranilnicah stane med 4,90 evra (Delavska hranilnica) in 6 evri (Hranilnica Vipava). Dražje, a vseeno veliko ceneje kot poslovni računi slovenskih bank (za primerjavo glej tabelo v tem članku). Ob tem pa Delavska hranilnica in Hranilnica Lon prvo leto stroškov vodenja poslovnega računa in spletne banke ne zaračunavata. Hranilnica Vipava pa teh stroškov ne zaračunava pol leta po odprtju računa.

Po drugi strani pa boste za plačilo položnice prek spletne banke osebnega računa NLB plačali celo več (0,36 evra) kot prek spletnih bank poslovnega računa Delavske hranilnice (0,30 evra) ali Hranilnice Lon (0,35 evra).

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Banke

Preiskujemo nepravilnosti in neetičnosti v poslovanju slovenskih bank.

25 prispevkov

Slaba banka: Prodajo Eco hotela Bohinj preiskuje tudi policija

Policija vodi predkazenski postopek v primeru prodaje terjatev do podjetja MPM Engineering, nekdanjega lastnika Eco hotela Bohinj. Ta teden smo …

Tema: Banke
Članek,

Skrivnostni kupec bohinjskega hotela: goljuf ali žrtev ruskega oligarha?

Lastnik Eco Hotela Bohinj je prek slabe banke postal dvaindvajsetletni sin nekdanjega podpredsednika ruskega naftnega giganta Rosneft, osumljenega večmilijonskih goljufij …

Tema: Banke
Članek,

3 komentarji

komentarko 17. 10. 2014, 21.48

Nisem prepričan, če je trditev avtorja čisto pravilna. Moje razumevanje:

Če ima s.p. odprt osebni račun (A) namesto poslovnega (T), to ni v nasprotju z omenjenim 37. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP) - če ga uporablja le za dejavnost in ne za osebne finance (dokazuje se z računi), torej z davčnega stališča ni sporno.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201113&stevilka=553

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS) v 146. členu določa:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5485#

"... Podatki o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, postanejo javni z vpisom teh računov v Poslovni register Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije."

V Zakonu o Poslovnem registru (ZPRS) v 4. odstavku 14. člena je potem določeno:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3726

"Če enota poslovnega registra ne izpolnjuje pogojev za vpis v poslovni register, upravljavec registra izda sklep o zavrnitvi vpisa."

Poslovni register upravlja AJPES. Register transakcijskih računov prav tako upravlja AJPES - v aktu

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10293

je določeno, da se TRR poslovnih in fizičnih oseb vodijo ločeno in tudi da AJPES zagotavlja skladnost s Poslovnim registrom Slovenije in ostalimi bazami. V prilogi Akta so določene tudi oznake računov, ki so veljavne:

file:///D:/Downloads/2011-01-1253-2010-01-2640-npb1-p1.pdf

Če združimo ZPRS, ZPlaSS in Akt, je (sicer posredno) precej jasno, kakšen mora biti TRR, torej AJPES za registracijo s.p. ne bi smel sprejeti TRR z oznako za fizične osebe (A) in ga ne bi smel vpisati v PRS - vlogo bi moral zavrniti.

Ne najdem pa v omenjenih zakonih nobene določbe, ki bi "uspešnemu prijavitelju" takega računa (A) nalagala kakršno koli globo v takem primeru. Še več, AJPES bi moral po logiki obstoječa neskladja odpraviti, vendar v teh zakonih ne najdem instrumentov...

Najbrž bi to razmišljanje lahko pokomentiral kakšen pravnik?

Preberite še:

https://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1440#16395

komentarko 17. 10. 2014, 21.50

Pardon, napačen link na prilogo Akta

http://pisrs.si/Pis.web/npb/2011-01-1253-2010-01-2640-npb1-p1.pdf

Anže Voh Boštic 18. 10. 2014, 00.29

Sami smo razmišljali podobno in preverjamo pri Banki Slovenije glede sankcij. Bomo napisali ko dobimo dokončne odgovore.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno