»Ventilator Siriusmed R30 sem ocenil kot neprimernega za predihavanje bolnikov, ki potrebujejo nadzorovano predihavanje zaradi okužbe s covid-19. Lepo vas pozdravljam, dr. Rihard Knafelj, dr. med.«

Ta pisni odgovor specialista interne medicine iz ljubljanskega kliničnega centra v oddaji Tarča o primernosti naročenih ventilatorjev je na družbenem omrežju Twitter sprožil buren odziv. Deležen je bil več kot tisoč negativnih komentarjev in poobjav teh komentarjev. Mnogo izmed teh tvitov je bilo osebno žaljivih – bodisi do njegove spolne usmerjenosti bodisi do njegovih domnevnih političnih nazorov.

Gnev na družbenih omrežjih se je na Knaflja usul zaradi opozarjanja na slabosti ventilatorjev, ki jih je država po naročilu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška kupila na vrhuncu prvega vala epidemije covid-19 spomladi leta 2020. Knafelj je bil poleg še dveh zdravnikov član strokovne skupine, ki je ocenjevala primernost ponudb slovenskih dobaviteljev. Izmed vseh ventilatorjev je model Siriusmed R30 skupina ocenila z najslabšo oceno.

Diskreditacije svojega dela in lastne osebnosti na družbenih omrežjih, ki jih je bil nato deležen, je Knafelj v pogovoru za Dnevnik označil kot »nekorektne in boleče«.

Družbena omrežja postajajo vse bolj pomembno orodje političnega boja. Poleg predstavljanja političnih idej pa politiki, njihove stranke in različne interesne skupine ta omrežja uporabljajo tudi za napade na svoje politične nasprotnike. Pogosti so tudi napadi na posameznike, ki niso politično aktivni, a izražajo nestrinjanje z določenimi politikami. Med napadenimi so pogosto strokovnjaki, novinarji ali znane osebnosti, ki lahko zaradi relativno večjega vpliva v družbi s svojim mnenjem vplivajo na širši krog volivcev. V teh primerih lahko napadi takšne strokovnjake tudi odvrnejo od podajanj kritičnih mnenj do tistih na oblasti.

Da bi bili takšni napadi kar najbolj učinkoviti, morajo izgledati kot mnenje »človeka z ulice«. Če nekega strokovnjaka kritizira določena politična stranka, je bralcem hitro jasno, da je vzrok za kritiko politični interes. Če pa kritiko poda neka tretja, navidez neodvisna in nepovezana oseba – oziroma, če je teh oseb več – pa kritika pridobi prizvok resničnosti, avtentičnosti, iskrenega mnenja ljudi v družbi. Zato ima lahko takšna kritika večji učinek.

Zaradi tega zavedanja poznavalci družbenih omrežij že vrsto let opozarjajo na tako imenovano strategijo »astroturfinga« na družbenih omrežjih. Pri astroturfingu gre za načrtno zamaskiranje dejanskih avtorjev kritičnih ali pohvalnih zapisov. Namesto da kritiko svojega političnega nasprotnika tvitne politik ali uradni profil njegove stranke, jo tvitne profil neke tretje osebe. A ta profil je v resnici pod nadzorom te politične stranke.

Primer: do zdravnika Riharda Knaflja je bila na Twitterju kritična tudi oseba po imenu Joca oziroma Jordana Carič. Knaflja je želela diskreditirati na podlagi njegovih zasebnih objav na omrežju Facebook, v katerih je bil Knafelj med drugim kritičen do nekaterih predstavnikov Janševe vlade.

Pregled profila Jordane Carič na Twitterju pokaže, da praktično vsi njeni tviti izkazujejo podporo stališčem stranke SDS oziroma napadajo nasprotnike te stranke. Podrobnejša analiza profilne fotografije pokaže, da gre najverjetneje za primer ukradene identitete. Fotografija je namreč identična tisti, ki jo je na svojem Facebook profilu objavila neka Brazilka.

To kaže, da je »Jocin« profil neavtentičen. Ali smo torej tudi v Sloveniji že priča astroturfingu, ko gre za promoviranje politik stranke SDS in napad na njene nasprotnike?

Pri Pod črto smo v iskanju odgovora na to vprašanje v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan več mesecev analizirali objave na Twitterju. Odkrili smo več deset profilov, ki uporabljajo tehnike astroturfinga. Na podlagi teh profilov smo izrisali širšo mrežo podpornikov stranke SDS na Twitterju. Da bi ugotovili, kako delujejo napadi na kritike stranke SDS, smo preučili sedem primerov napadov pripadnikov te mreže na posameznike, ki so javno izrazili nestrinjanje do delovanja Janeza Janše in njegovih političnih sopotnikov.

Na podlagi teh analiz lahko pokažemo, kako potekajo napadi na kritike stranke SDS. Naštejemo lahko najbolj aktivne Twitter profile pri teh napadih. Ugotovili smo, kdo kreira vsebine za napade in kdo jih najbolj učinkovito razširja. Naša preiskava je potrdila, da tudi v Sloveniji najverjetneje obstajajo astroturfing in koordinirani politični napadi na nasprotnike stranke SDS.

V prvem delu preiskave se bomo osredotočili predvsem na zgodovino astroturfinga in odkrite lažne profile v Sloveniji. V drugem delu pa bomo analizirali Twitter napade na tiste posameznike, ki so kritični do dela stranke SDS.

Astroturfing: od orodja za marketing do političnih zlorab

O pojavu astroturfinga se v medijih in družbi nasploh v zadnjih letih precej govori. V ZDA so pričeli pojav bolj sistematično analizirati po zmagi Baracka Obame na predsedniških volitvah leta 2008. Obamovi nasprotniki so takrat pričeli uporabljati astroturfing za podžiganje upora med volivci proti Obamovim politikam. To so bile predvsem korporacije in gospodarske lobistične skupine, ki so poskušale preprečiti sprejetje nove zakonodaje na področju zdravstvenega varstva in varovanja okolja. Ta zakonodaja in z njo nove omejitve ter regulacija so namreč za korporacije predstavljale dodatne stroške pri poslovanju.

Ponoven pospešek je debata o astroturfingu dobila ob volitvah leta 2016, ko je množica lažnih Facebook profilov podpirala bodisi izvolitev Donalda Trumpa bodisi Hillary Clinton in s tem po mnenju političnih analitikov želela vnesti čim več razdora v ameriško družbo. Za precej lažnimi profili posameznikov naj bi po ugotovitvah ameriških obveščevalcev v resnici stale ruske tajne službe.

A na samem začetku astroturfing ni bil orodje političnega vplivanja na ljudi. Bil je predvsem način podjetij za pridobivanje novih strank – oziroma poskus spreminjanja navad potrošnikov.

Izvor astroturfinga strokovna literatura prepoznava v kampanji Hugha Moora iz leta 1909. V tistem času je bilo običajno, da so ljudje pri pitju vode iz javnih vodnjakov ali pitnikov uporabljali isti pločevinasti kozarec. Kozarec je bil priklenjen na verižico ob pitniku, ljudje pa so si ga podajali iz roke v roko. Moore je pričel izdajati pamflet, ki je opozarjal na zdravstvena tveganja deljenja javnega kozarca ob pitnikih pri prenosu različnih bolezni. Poimenoval ga je kar »kozarec smrti«.

A Hugh Moore je bralcem pamfleta zamolčal pomembno informacijo. Pamflet ni bil produkt nekega posameznika, ki ga je skrbelo javno zdravje. Moore je bil solastnik podjetja, ki je prodajalo papirnate kozarce za enkratno uporabo. Uporaba takšnih kozarcev namesto pločevinastega ob pitnikih bi pomenila več zaslužka za njegovo podjetje.

Astroturfing je bil na začetku torej način, kako za nek komercialen produkt ustvariti lažno podporo pri ljudeh. Potrošniki seveda precej bolj zaupajo mnenju ostalih potrošnikov kot pa mnenju podjetja, ki produkt prodaja. Lažna pozitivna mnenja pri potrošnikih pa pomenijo več prodanih izdelkov.

Iz te lažnosti oziroma zavajanja izhaja tudi izraz astroturfing. Gre za nekoliko teže prevedljivo besedno igro. »Astroturf« je angleška beseda za znamko umetne trave – takšne, ki jo na primer najdemo na umetnih igriščih za nogomet. Takšno travo je treba »od zgoraj« položiti na igrišče – v nasprotju s pravo travo, ki raste iz zemlje in korenin »od spodaj navzgor«. Podobno velja za družbena gibanja. »Pristna« (»grassroots«) gibanja naj bi se začela »od spodaj«, saj črpajo iz najnižjih, najbolj osnovnih gradnikov družbe – navadnih državljanov, ki so kot posamezniki brez političnega vpliva, moč pa jim daje prav njihova združitev v želji po izpolnitvi nekega točno določenega cilja. Takšna »grassroots« gibanja zato ostali državljani pojmujejo kot nekaj pristnega in iskrenega – nekaj, česar ne dirigirajo vplivni politični ali gospodarski interesi »od zgoraj«, temveč dejanski interesi ljudstva. Če bi želeli sloveniti besedo astroturfing, bi bil primeren izraz »ustvarjanje lažne javnosti«.

Ker grassroots gibanja uživajo visoko stopnjo legitimnosti, so izjemno vabljiva za korporacije ali politične vplivne posameznike. Posnemanje takšnega gibanja lahko slednjim prinese precejšnjo družbeno moč. Eden izmed najbolj znanih primerov takšnega lažnega gibanja so najrazličnejša društva za branjenje svobode kadilcev. Ta društva izgledajo kot skupnost navadnih državljanov, ki jih moti preveliko poseganje države v njihovo svobodo pri kajenju. V resnici pa delovanje mnogih takšnih gibanj finančno podpira tobačna industrija. Oziroma v nekaterih primerih je industrija celo skriti ustanovitelj teh gibanj.

Delovanje medijev in družbenih omrežij preiskujemo  z vašo pomočjo. Podprite nas v letu 2021!

Astroturfing v Sloveniji: več deset profilov z lažnimi fotografijami, ki podpirajo SDS

Astroturfing se že leta pojavlja tudi na svetovnem spletu. Potrošniki imajo nizko zaupanje v informacije, ki jih najdejo na uradnih spletnih straneh korporacij ali pa recimo političnih strank. Bolj zaupajo na primer zapisom posameznikov na spletnih forumih, družbenih omrežjih, ocenam kupcev v spletnih trgovinah, restavracijah … Ti zapisi naj bi bili namreč neodvisni od interesov korporacij ali politikov in zato bolj resnicoljubni.

Spletni forumi, v zadnjih letih pa predvsem družbena omrežja, so zaradi videza avtentičnosti postali priljubljena tarča astroturfinga pod taktirko političnih organizacij. Podjetje Twitter, na primer, na svojih spletnih straneh javnost redno obvešča o blokiranih profilih posameznikov na njihovem družbenem omrežju. Twitter profil med drugim blokira, če ugotovi, da gre za neavtentično politično delovanje. To se zgodi takrat, ko se za profilom posameznika v resnici skriva politična stranka ali PR agencija, ki prek profila podpira točno določeno politično stranko ali opcijo. V preteklih letih je Twitter blokiral mreže takšnih profilov v Srbiji, Savdski Arabiji, Rusiji, na Kubi, na Tajskem, na Kitajskem in v nekaterih drugih državah.

Ali bi lahko tudi v Sloveniji obstajali lažni profili na družabnih omrežjih, ki bi ustvarjali navidezno podporo neki politični stranki? Med novinarji, pa tudi med širšo javnostjo, se že več let širijo govorice, da naj bi z mrežo lažnih profilov operirali posamezniki blizu stranki SDS. To mrežo označujejo z imenom »klet« – tisti ki upravljajo z lažnimi profili naj bi namreč imeli svoj štab v kleti centrale SDS na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. V javnosti do danes še ni bilo predstavljeno mnogo dokazov za obstoj takšne mreže. Je pa nekdanji poslanec SDS Andrej Čuš za časopis Svet24 priznal, da je že leta 2011 sodeloval pri astroturfingu v organizaciji stranke SDS.

Pri Pod črto smo v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan želeli ugotoviti, ali obstajajo indici za obstoj takšne mreže lažnih profilov v Sloveniji. Osredotočili smo se na profile, ki podpirajo stranko SDS, njena politična prepričanja oziroma napadajo nasprotnike te stranke.

Vzrok za naše osredotočanje na SDS je v delovanju stranke, njenih podpornikov in medijev pod njenim nadzorom. To delovanje pogosto odraža metode astroturfinga in s tem povezanega sporočanja neresnic oziroma lažnih dejstev za doseganje specifičnih političnih ciljev.

Prvi indic, da bi stranka SDS lahko bila povezana s praksami astroturfinga, je število lažnih sledilcev na Twitter profilu njenega predsednika. Janez Janša se je lani jeseni ponašal s kar 77.000 sledilci. Orodje Twitter Audit pa pokaže, da je kar tri četrtine teh sledilcev lažnih profilov na socialnem omrežju. Gre za profile, ki jih ne nadzorujejo posamezni državljani, temveč so bodisi pod nadzorom umetne inteligence (tako imenovani »boti«), del mreže za pošiljanje neželenih oglasnih sporočil (»spam« profili), neaktivni profili, bodisi predstavljajo kakšno drugo obliko neavtentičnega profila. Takšne lažne sledilce je mogoče precej enostavno kupiti na svetovnem spletu. Dajejo vtis večje podpore nekemu politiku, kot jo ima ta v resnici.

Izmed prvakov ostalih političnih strank je glede na število sledilcev in delež lažnih profilov Janši najbližje predsednica SD Tanja Fajon. Ta je imela lani jeseni dobrih 35.000 sledilcev, lažnih je dobrih trideset odstotkov. Ostali predsedniki političnih strank imajo nekajkrat manj sledilcev in zanemarljiv delež lažnih sledilcev.

Drug indic je sistem medijev pod vplivom stranke SDS, ki temelji na politični propagandi in širjenju polresničnih ali celo lažnih novic. Ti mediji so – tako kot praksa astroturfinga – navzven videti kot samostojna medijska podjetja, v resnici pa so politično orodje stranke.

Tretji indic pa je žaljivost objav tako predstavnikov kot tudi podpornikov stranke na družbenih medijih. Te objave pogosto služijo napadom na politične nasprotnike in nekritičnemu deljenju političnih sporočil stranke. Ti profili na družbenih omrežjih so nadvse podobni praksam organiziranih političnih napadov na nasprotnike neke stranke.

Toda opisani indici sami po sebi še niso dokaz, da je stranka SDS vpletena v upravljanje z lažnimi profili na družbenih omrežjih. Zato smo pri Pod črto v sodelovanju z Danes je nov dan in uporabnice Twitter profila @objaveizkleti želeli poiskati uporabnike družabnih omrežij, ki bi ustrezali praksi astroturfinga. Profil @objaveizkleti je v preteklosti že našel več profilov podpornikov stranke SDS, za katere obstaja visoka stopnja suma, da so neavtentični. Na omrežje Twitter pa smo se v naši raziskavi osredotočili, ker ga je zaradi odprtosti objav možno najbolje analizirati.

V preiskavi smo našli skupaj 27 profilov na Twitterju, za katere obstaja visoka verjetnost, da so neavtentični. Skupno vsem profilom je, da zavajajo s svojo profilno fotografijo. Čeprav je to fotografija neke osebe, gre bodisi za fotografijo, ukradeno neki drugi osebi, bodisi za tako imenovano »stock« fotografijo. Pri šestih profilih pa obstaja precejšnja verjetnost, da je fotografija celo strojno generirana.

Poglejmo primer. Eden izmed 27 profilov je oseba @jocarules, ki se na Twitterju predstavlja z imenom Joca oziroma Jordana Carič in ki smo jo že predstavili kot udeleženko v napadu na zdravnika Riharda Knaflja.

Kot smo ugotovili, je na profilni fotografiji v resnici oseba po imenu Jordana, le da je ta oseba iz Brazilije. Profil @jocarules tako uporablja fotografijo, ki je ukradena s Facebook profila tretje osebe.

Kot gre sklepati iz objav @jocarules, si želi lažno avtentičnost zgraditi z dodatnimi krajami fotografij osebe Jordana iz Brazilije v svojih objavah:

Velika večina objav profila @jocarules je sicer namenjena propagandi stranke SDS, širjenju vsebin medijev pod nadzorom te stranke oziroma napadanju in žaljenju tistih, ki izražajo kakršno koli kritiko do te stranke ali njenih politik. Objave profila @jocarules je med obdobjem januar–november 2020 tridesetkrat delil tudi premier Janez Janša.

Ena izmed objav @jocarules, ki jih je s svojimi sledilci nato delil tudi Janša, je fotomontaža, namenjena žaljenju političnih nasprotnikov.

Gre za predelavo fotografije s spletne strani nekega ameriškega podjetja, ki prodaja bazene:

Profil @jocarules tako med drugim ustvarja politične vsebine, ki jih nato za svojo propagando dalje uporabljajo strankarski veljaki SDS.

Lažne fotografije uporabljajo tudi vsi ostali izmed 27 identificiranih profilov na Twitterju. Profil @DesnicarkaM na Twitterju širi prikrito rasistične objave in obenem napada politične nasprotnike stranke SDS. V zadnjem letu je objave tega profila Janez Janša s svojimi sledilci delil enajstkrat.

@DesnicarkaM ima slabih 2000 sledilcev. Velika večina njenih objav je bodisi podpora stranki SDS, predstavnikom te stranke ali napad na politične nasprotnike in kritike delovanja SDS. V bolj osebnih objavah pa uporablja ukradene fotografije tretje osebe.

V resnici je na fotografiji neka ameriška uporabnica Instagrama iz Chicaga:

Fotografije so najpogosteje ukradene z družabnih omrežij tretjih oseb. A ni vedno tako. Pri enem izmed 27 profilov smo ugotovili, da je uporabnik profila fotografije ukradel s spletne strani za deljenje pornografskih videov xHamster.

Pri šestih izmed 27 identificiranih profilov pa se je pojavil sum, da na profilni fotografiji ni resnična oseba, temveč je ta strojno generirana. Vseh šest profilov ima povsem enako razdaljo med očmi. Da bi imelo šest oseb povsem enak razmak med očmi, je praktično nemogoče.

Velika večina izmed identificiranih 27 profilov tudi večkrat dnevno širi objave, ki bodisi podpirajo stranko SDS, njene politike, bodisi širijo objave medijev pod nadzorom stranke SDS ali pa napadajo kritike stranke. Nekateri izmed profilov so v zadnjih mesecih postali neaktivni. Le manjši del je takšnih, ki so v času svojega obstoja napisali, všečkali ali delili samo po nekaj takšnih objav. Možno je sicer, da je bilo tudi v primeru teh profilov takšnih objav več, a so jih nato izbrisali.

Eden izmed bolj dejavnih profilov na Twitterju v zadnjem času je na primer @BostjanSeruga. Profil objavlja vsebine, ki so kritične do trenutnih opozicijskih strank. Hvalijo pa pripadnike stranke SDS in tudi stranko NSi.

Tudi Boštjan Šeruga ima lažno fotografijo. V resnici je na fotografiji nek moški po imenu Fletcher iz ameriške zvezne države Florida:

Delovanje profila Boštjana Šeruge ni omejeno le na Twitter. Pod istim imenom in z isto profilno fotografijo je dejaven tudi na družbenem omrežju Facebook. Tudi na tem družbenem omrežju širi vsebine v podporo strankama SDS in NSi ter napada nasprotnike omenjenih strank.

Obenem pa na Facebooku širi tudi objave, ki naj bi bile zaradi ustvarjanja večje avtentičnosti povezane z njegovim zasebnim življenjem (da ne objavlja samo političnih vsebin, kar bi bilo sumljivo). Toda tudi fotografija v takšni objavi je ukradena s Facebook profila Fletcherja s Floride.

Obstoj več deset profilov z lažno fotografijo, ki hkrati skoraj izključno širijo propagando stranke SDS, tako vzbuja sum, da so prakse astroturfinga navzoče tudi v Sloveniji.

Stranki SDS smo poslali vprašanje, če so na kakršen koli način vpleteni v astroturfing. Odgovora nismo dobili.

Z vprašanji, zakaj uporabljajo ukradene fotografije in ali so vpleteni v astroturfing, smo se prek Twitterja obrnili tudi na izpostavljene tri primere: Boštjana Šerugo, DesnicarkoM in Jocarules.

Odgovor smo dobili le od DesnicarkeM. Na vprašanje, zakaj uporablja ukradeno fotografijo, je odpisala, da je Twitter »profilov, ki uporabljajo drugo sliko, ogromno«. Zapisala je še, da želi zaradi narave svojega dela ostati skrita. Prav tako je v odgovoru zanikala, da bi bila del astroturfing operacije oziroma da je za svoje objave na Twitterju plačana.

Profilov, ki bi lahko bili vpleteni v astroturfing, bi lahko bilo seveda še več. V prvem delu naše preiskave smo izpostavili le najbolj očitne primere, pri katerih smo lahko dokazali lažnost profilne fotografije.

V napadih na politične nasprotnike pa pogosto sodeluje tudi po več sto Twitter profilov. Kakšne so značilnosti teh profilov, kako ti napadi delujejo in zakaj lahko na podlagi njihovega delovanja sumimo, da gre za usklajeno politično delovanje, pa bomo razkrili v drugem oziroma tretjem delu naše preiskave.

Drugi del preiskave: Kako potekajo napadi na kritike stranke SDS

Tretji del preiskave: Sovraštvo pod taktirko politikov in mnenjskih voditeljev SDS

Sodelujoči pri preiskavi:

Avtor člankov in vodja preiskave: Anže Voh Boštic

Zajem in analiza podatkov: Danes je nov dan, Pod črto

Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Lenart J. Kučić

Lektura: Ana Bogataj

Zasnova vizualne podobe in kreativa: Taja Topolovec

Oblikovanje vizualij in infografik: Metod Blejec

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014-2021