Ta teden objavljamo še zadnji zemljevid nasilnih kaznivih dejanj po slovenskih ulicah. Že septembra smo objavili zemljevid pogostosti nasilnega kriminala po slovenskih regijah in upravnih enotah, v prejšnjih tednih pa še zemljevid povzročitev hudih telesnih poškodb in ropov po slovenskih ulicah. Ta teden je na vrsti kaznivo dejanje nasilništva.

Nasilništvo je poleg hude telesne poškodbe in ropov tipičen pokazatelj »nasilnosti« neke skupnosti. Če so pri kaznivem dejanju povzročitve hude oziroma posebno hude telesne poškodbe posledice za žrtev zelo hude, pri nasilništvu poškodbe niso nujne. Čeprav je lahko, kot pojasnjujejo pri policiji, telesna poškodba posledica nasilništva.

Pod nasilništvo spada vsakršno nasilno obnašanje: grdo ravnanje, pretepanje ali drugačno boleče ali ponižujoče kaznovanje, grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo ali omejevanje svobode gibanje. Zato je nasilništvo dober pokazatelj, v kolikšni meri so se pripadniki neke družbe, regije, okoliša … pripravljeni zateči k nasilju za reševanje težav.

Ob tem moramo opozoriti, da od leta 2009 dalje (od takrat dalje tudi objavljamo podatke) pod nasilništvo ne uvrščamo več družinskega nasilja. Novembra 2008 je namreč novela kazenskega zakonika vpeljala samostojno kaznivo dejanje nasilja v družini. Pri vseh primerih nasilništva na zemljevidu gre torej za dejanja, ki niso povezana z nasiljem v družini.

Okoliščine, v katerih se po navadi zgodi nasilništvo, so po pojasnilih policije podobne okoliščinam storitev hudih telesnih poškodb. Motivi zanj so najpogosteje koristoljubje, ljubosumje, maščevalnost, objestnost, osebna uveljavitev in sovraštvo. Največkrat so povzročitelji mlajše osebe oziroma mladoletniki, pogosto pod vplivom alkohola.

Na spodnjem zemljevidu so prikazani primeri nasilništva med leti 2009 in prvo polovico letošnjega leta. Niso pa prikazani vsi primeri. V omenjenem obdobju je namreč policija obravnavala 3017 primerov suma kaznivega dejanja nasilništva, podatki o lokaciji pa so v evidenci zabeleženi le za 2760 primerov. Vsi ti so tudi vključeni v zemljevid.

Podatke o lokacijah nasilništva smo tako kot podatke za hude telesne poškodbe od policije pridobili le po imenih ulic, ne pa tudi po hišnih številkah. Slednje bi namreč lahko izdalo identiteto žrtve, kar pa bi bilo nezakonito in neetično. Posamezna oznaka na zemljevidu tako ne pomeni, da se je dogodek zgodil točno tam. Pomeni le, da se je zgodil v tej ulici.

Obenem policija opozarja, da kaznivo dejanje ni bilo nujno storjeno natančno na navedeni ulici. »Namreč, v evidenco kaznivih dejanja se pri storjenem kaznivem dejanju navede točni naslov storjenega kaznivega dejanja, če je le-ta znan oziroma najbližji naslov, če na tem mestu ni naslova, natančna geografska lokacija storjenega kaznivega dejanja pa je razvidna iz kazenske ovadbe. Primer: kaznivo dejanje je storjeno na parkirišču, ki meji na Dunajsko ulico. V evidenci kaznivih dejanj se kot kraj storitve kaznivega dejanja navede ime najbližje ulice, iz kazenske ovadbe pa izhaja natančna lokacija storjenega kaznivega dejanja.«

Najnevarnejše ulice

In na katerih ulicah se je v Sloveniji med leti 2009 in prvo polovico leta 2014 zgodilo največ primerov nasilništva? Vodi Celovška cesta v Ljubljani s 43 primeri. Druga je Zaloška cesta, prav tako v Ljubljani, z 21 primeri. Visoko so še ulica Obala v Portorožu, Ankaranska cesta v Kopru, Trg zbora odposlancev v Kočevju, Šaleška cesta v Velenju, Planina v Postojni in, zanimivo, Puščenjakova ulica v Verižeju.

Zemljevid dejanj nasilništva med leti 2009 in prvo polovico 2014

Legenda moder krog: eno dejanje; vijoličen krog: 2 – 5  dejanj; rumen krog:  6- 10 dejanj; rumen oblak: 11 – 20 dejanj; rdeč oblak: 21 – 43 dejanj. Zaradi ukinitve storitve Google Fusion Tables zemljevid ni več interaktiven. Podatki so dostopni na tej povezavi.