Zdravje v Zasavju: zdrav življenjski slog kot zdravilo za onesnaženost

Zasavje je bilo dolga leta izpostavljeno konstantnemu onesnaževanju z nevarnimi snovmi. A občina in javno zdravstvo se vplivu onesnaževanja na zdravje prebivalcev ne posvečata.

PodCrto_Illustration_Zdravstvo_Design_v3.5_Zasavje
Ilustracija: Metod Blejec

Tri stvari lahko trdimo z gotovostjo. Prvič, okolje v Trbovljah in v širšem Zasavju je bilo dolga leta izpostavljeno konstantnemu onesnaževanju. V preteklosti je bil največji onesnaževalec žveplov dioksid, posledica energetike, industrije in kurjenja premoga v domovih posameznikov. Kasneje, leta 2003, ko je trboveljska cementarna začela s kurjenjem alternativnih goriv, so se po ugotovitvah civilne iniciative Eko krog v zraku povečale koncentracije rakotvornega benzena in drugih nevarnih snovi. Danes, dve leti po zaprtju  zloglasne cementarne Lafarge, je zrak občutno boljše kvalitete, povedo prebivalci, a Trboveljčani imajo še vedno težave z onesnaženim zrakom, najpogosteje s prašnimi delci. V ozki in strmi, težko prevetreni dolini, v kateri ležijo Trbovlje, je predvsem v jesenskih in zimskih mesecih zaradi prometa in kurjenja z lesom po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) vrednost prašnih delcev večkrat nad mejo sprejemljivih.

Drugič, onesnažen zrak je vodilni razlog za nastanek raka pri ljudeh, ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Na povezavo med zrakom, onesnaženim s prašnimi delci in delci, ki izvirajo iz fosilnih goriv, ter tveganjem na zdravje opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Onesnažen zrak je eden glavnih okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje in je v razvitem svetu najpomembnejši okoljski javnozdravstveni problem,« pove Simona Uršič iz NIJZ. »Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi onesnaženega zunanjega zraka po svetu prezgodaj umre okoli 3,7 milijona ljudi na leto.« Koliko jih zaradi onesnaženosti umre v Sloveniji, je nemogoče reči, je pa jasno, da »žal so tako kot v vsej Evropi tudi v Sloveniji ravni onesnaženosti zunanjega zraka takšne, da to negativno vpliva na zdravje prebivalstva,« doda Simona Uršič.

Tretjič, zdravstveno stanje v Zasavju je med najslabšimi v Sloveniji. Sodeč po vsebini publikacije Zdravje v občini, ki jo je že drugo leto zapored izdal NIJZ, je zdravstveno stanje Zasavcev skrb vzbujajoče. Med tremi zasavskimi občinami obstajajo precejšnje razlike, vse pa izstopajo predvsem po nadpovprečni obolevnosti za rakom in po zdravljenju duševnih motenj. Problem visoke obolevnosti za rakom so nekateri zdravstveni delavci zaznali že prej – že leta 2008 je bila izdana študija Zdravje za Zasavje, ki ugotavlja, da imajo prebivalci in prebivalke Zasavja statistično značilno večje tveganje za pljučnega raka kot prebivalci drugih delov države. Pri tem imajo večje tveganje za obolevnost prebivalci, ki živijo v bližini virov onesnaževanja. Pričakovana življenjska doba je v Zasavju nižja kot v slovenskem povprečju.

Kljub vsem tem dejstvom pa za slabo zdravstveno stanje prebivalstva menda ne moremo okriviti onesnaženja doline. NIJZ meni, da je potrebna še dodatna analiza statističnih podatkov Onkološkega inštituta, ARSO nas po odgovore napoti drugam, občina za slabo zdravstveno stanje krivi nestabilno socialno stanje, zdravstveni dom kaže na življenjski stil prebivalcev.

Našteti sicer priznavajo, da je območje onesnaženo, prav tako, da je takšna onesnaženost nezdrava, celo rakotvorna, a za direktno povezavo med onesnaženostjo in slabim zdravstvenim stanjem bi bile potrebne dodatne študije, večinoma navajajo. Kot glavni razlog obolevnosti za visokim številom rakavih obolenj in slabim zdravstvenim stanjem – kot povsod drugod po Sloveniji – občina in zdravstveni dom navajajta življenjski slog prebivalstva. Ker direktna povezava med slabim zdravstvenim stanjem in onesnaženjem uradno ne obstaja, nihče ni prevzel odgovornosti za dolgoletno onesnaževanje okolja, ki se ponekod nadaljuje še zdaj, Zasavci pa še vedno čakajo na primerne ukrepe za blaženje trenutne zdravstvene situacije.

Zemljevid: splošno zdravstveno stanje prebivalstva po slovenskih občinah. Za podrobnosti o posamezni občini klikni na zemljevid. 

Črna zavesa nad Trbovljami

Zaradi energetike, industrije in kurjenja premoga je bila povišana vrednost žveplovega dioksida pretekla desetletja trboveljska realnost. Okoliški prebivalci povedo, da se je še do nedavnega iz Trbovelj vila velika črna zavesa, ki jo je bilo moč opaziti daleč naokoli.

Gabrijela Hostnik, strokovna zdravstvena delavka, ki se nekaj več kot deset let vozi na delo v Zdravstveni dom Trbovlje, pove, da je še pred desetletjem morala zajeti sapo, ko je iz Litije prispela v ozko kotlino, ki naznanja začetek Trbovelj in v kateri kraljuje cementarna, saj jo je tam pričakal vonj po gnilih jajcih. Ko je hodila v šole osveščat otroke o pomembnosti svežega zraka in gibanja na prostem, so jo ti poučili, da je zunaj zrak slabši kot noter, zato niti sob niso prezračevali, kaj šele da bi se gibali na prostem.

Še do nedavnega je ob povišanih vrednostih žveplovega dioksida zazvonil alarm, ki je pomenil, da otroci niso smeli zapustiti šol. Takrat je bila igra na prostem prepovedana. A vsi so se preventivno zadrževali v zaprtih prostorih.

Sedeminštiridesetletna Darja, ki že celo življenje živi v Trbovljah in ki je v svojih dvajsetih na oddih na slovensko obalo spremljala obolele otroke, pove: »Grozno je bilo. Skoraj vsak je imel bolezen dihal ali kožno bolezen.«

Oddih je organiziral zdravnik, doktor Kramberger, ki se je ukvarjal tako z bolnišničnim kot izvenbolnišničnim otroškim zdravstvenim vodstvom v Zasavju. Otroci so bili stari med štiri in šest let, pove Darja, in vsako leto so prihajali novi.

Alenka Forte, doktorica medicine in prebivalka Trbovelj, je v devetdesetih letih opravljala specializacijo v Ljubljani. Avto je puščala na začetku doline, pri cementarni. »Moj avto je bil tak, kot da ima ošpice,« pove. »Nekaj se je zajedlo na avto, ki je stal na postaji. Že kovina je od tega doživela erozijo!«

Ko je trboveljsko cementarno konec leta 2002 prevzelo francosko podjetje Lafarge, je to obljubljalo bolj ekološko zažiganje in čistejše okolje. A onesnaževanje se ni prenehalo. Ravno obratno. Že leta 2003, takoj ob prevzemu cementarne, se je vrednost benzena v zraku povišala za 356 odstotkov. Lafarge je od ARSA pridobil dovoljenje za zažiganje tako fosilnih kot alternativnih goriv, pri čemer je imel leta 2009 celo dovoljenje, da izpušča takšno vrednost skupnega organskega dioksida (TOC), ki je po podatkih Eko kroga sodeč kar za dvajsetkrat presega zakonsko dovoljeno mejo. Natančne vrednosti izpustov niso znane, saj je bil zanje zadolžen Lafarge sam. Ta vseh rezultatov ni izdal javnosti.

Zaradi opozoril Evropske komisije in predvsem prizadevanja civilne iniciative Eko krog in njenega predsednika Uroša Macerla so cementarno pred dvema letoma zaprli. Lafarge namreč ni mogel dobiti novega okoljevarstvenega dovoljenja.

Zaprtje tovarne je gotovo zdravju prijaznejše, menijo vsi zdravstveni delavci, a vsi Trboveljčani se z zaprtjem ne strinjajo. Da je bilo zaprtje tovarne posledica nepotrebnega medijskega pompa, pravi sedeminšestdesetletni Andrej, ki pove, da je zaprtje pomenilo tudi povišanje brezposelnosti v Trbovljah in nastanek drugih težav. Sam vse življenje živi v Trbovljah, pa nikoli ni imel zdravstvenih težav. Andrej živi zelo zdravo: ob popoldnevih ga lahko v mestu srečamo v športni opravi, nikoli ni pil ali kadil.

A gospod se ne zadržuje v bližini nekdanjih onesnaževalcev. Trbovlje se razprostirajo po ozki dolini in en del je občutno bolj obremenjen z onesnaženostjo. Ozka dolina ob cementarni je območje, ki je najmanj prevetreno. Proti središču mesta in proti vrhovom pa se cesta počasi vzpenja, dolina se odpre, in zrak in zemlja sta tu občutno boljša. Andrej ima srečo, da živi v tem delu mesta. Za večino Trboveljčanov tega ne moremo reči.

Forte: Kriviti samo življenjski slog je klofuta resnici

Pomembnosti zdravega življenjskega sloga gotovo ne gre zanemariti. Oseba, ki ne kadi, zmerno uživa alkohol in se redno giba, ima več verjetnosti za zdravo življenje kot oseba, ki ne skrbi za svoje telo.

Težka delovno aktivna preteklost in stres zaradi omajane socialne stabilnosti, ki ju kot razlog za trenutno situacijo navaja občina, gotovo pripomoreta k povišanemu številu prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj. Nezdrav življenjski stil – čeravno v Trbovljah ni med najslabšimi, ki je posledica revščine in nezaposlenosti, na kar opozarja Gabrijela Hostnik, vodja zdravstvenovzgojnega centra v Zdravstvenem domu Trbovlje, pa gotovo vpliva na slabše zdravje.

Gabrijela Hostnik sicer priznava, da se morajo ljudje na tem območju še dodatno truditi za svoje zdravje. Da morajo, če se hočejo zdravo gibati, na pohod višje v gore, kjer je zrak čistejši, da morajo v določenih situacijah ostati v hišah in da včasih ni dobro zračiti. A kot glavni razlog za slabo zdravstveno stanje vseeno navaja nezdrav življenjski slog.

Ampak zdravje je odvisno od več elementov: od življenjskega sloga, od genov in od okolja, pove Alenka Forte, ki je medtem končala študij medicine in je najprej delovala v trboveljski bolnišnici, kasneje, po dodatnem usposabljanju, pa je prevzela vodenje privatnega medicinskega centra Heliks v Trbovljah. »In na to determinanto spraviti, da se ljudje manj gibajo in da manj skrbijo za svoje zdravje, da imajo razvade, to je pa taka klofuta resnici. Resnica je, da je to splet okoliščin,« jezno pove.

V okolju, ki je dokazano obremenjeno z onesnaženostjo, se upravičeno lahko vprašamo, zakaj tako občinski kot zdravstveni predstavniki vpliv okolja povsem zanemarijo. Eden izmed potencialnih razlogov je ta, da nočejo obremenjevati svojih občanov.

Drugi je, da nočejo prevzeti odgovornosti in sprejeti potrebnih ukrepov, špekulira Alenka Forte.

Zdravnike vznemirja, odločevalcev ne

»Prav iz enega zaselka je prišlo veliko primerov raka želodca in raka debelega črevesja, in to so bili ti zaselki malo višje gor na obronkih,« pove Alenka Forte in pokaže na vrhove proti cementarni. Posledice onesnaževanja je spremljala in jih še danes spremlja na telesih svojih pacientov. »Kot zdravnika te to vseskozi malo vznemirja,« pove.

»Vse te posledice, ki jih mi danes vidimo, niso zaradi kvarnega vpliva en mesec nazaj, ampak se je to deset, petnajst, trideset let nalagalo. Mi imamo breme onesnaženosti in zato slabo statistiko.«

»Recimo danes,« začne. »Sedemindvajsetletni moški z rakom črevesja, ki je že razsejan po celem telesu. Šestintridesetletna mlada ženska z rakom žolčnih vhodov in jeter, razsejanim po celem telesu.« Obolevajo mladi in stari, tisti z nižjim in tisti z višjim socialno-ekonomskim statusom.

Bila je tudi članica invalidske komisije, ko je ugotovila, da je v Trbovljah nenavadno veliko mladih ljudi, ki prihajajo k njim zaradi raka. »In sem prosila predsednico, če lahko dobimo podatke o vodilni diagnozi: za 17 odstotkov smo izstopali pri raku za obdobje 2010 do 2012, za 15 odstotkov več je bilo tudi srčno-žilnih bolezni,« pove Alenka Forte. Leta 2014 so v Trbovljah invalidsko komisijo ukinili. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je to odločitev uradno sprejel, ker je trboveljska komisija leto prej obravnavala le 2,5 odstotka vseh primerov za pridobitev statusa invalida v državi, je takrat poročalo Delo. Alenka Forte meni, da so jo s tem želeli utišati.

Objave na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Spremljate naše delo? Že z 12 evri letno nam lahko pomagate pisati pomembne zgodbe: podcrto.si/podpri

Slabim rezultatom niso sledili nobeni ukrepi

Svoja opažanja je kot občinska svetnica stranke SDS predstavila na naslednji občinski seji, a je bila po lastnih besedah večinoma preslišana. Občina je v preteklih desetih letih vseeno naročila dve študiji.

Rezultati študij niso bili vzpodbudni. Študija Zdravje za Zasavje je izšla leta 2008. Neizpodbitno je dokazovala, da je na območjih v bližini večjih onesnaževalcev – v Trbovljah blizu Termoelektrarne Trbovlje in cementarne ter v Hrastniku v bližini Steklarne Hrastnik in Tovarne kemičnih izdelkov, ki nemoteno obratujeta še danes, obolevnost za rakom večja kot v drugih predelih. A to ni spremenilo ničesar, pove Alenka Forte. Celo za predstavitev rezultatov študije v občini je morala plačati iz lastnega žepa.

Druga študija je analizirala prisotnost težkih kovin v tleh in živilih rastlinskega izvora v Zasavju. Študija ugotavlja, da so tla na industrijskih območjih bolj obremenjena s težkimi kovinami kot drugod. V vzorcih, »kjer so bile izmerjene največje količine posamezne kovine, so ugotovili, da z izjemo cinka izpostavljenost malčkov presega sprejemljive dnevne oziroma tedenske vnose. Izstopa kadmij, kjer bi redno uživanje zelenjave z največjo izmerjeno vsebnostjo kadmija 4,5-krat preseglo sprejemljivi tedenski vnos, medtem ko bi bil pri svincu in živem srebru sprejemljivi tedenski vnos presežen 2,5-krat. Pri odraslih je sprejemljivi tedenski vnos presežen pri kadmiju,« navaja študija. Vse kovine imajo težke, trajne posledice na zdravje.

Občina je na podlagi rezultatov za občane izdala zloženko, v kateri med drugim svetujejo, naj občani zemlje iz vrta ne nosijo v hišo in da naj določeno zelenjavo posadijo v ločene lesene zabojnike. Vrtnarjenja kljub povišani vrednosti nekaterih kovin v določenih vzorcih ne odsvetujejo.

Gabrijela Hostnik, ki v zdravstvenem domu deluje na področju preventivnega preprečevanja bolezni, z obstojem študije ni seznanjena. Zato ne ve, kakšne nasvete naj da lokalnim vrtičkarjem. Priporoča uživanje lokalne in sezonske hrane.

Zdravnikov ni dovolj

V Trbovljah – v nasprotju s Hrastnikom, kjer še vedno obratujeta steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov, večjih onesnaževalcev ni več. Po pritisku civilne iniciative in po pritiskih Evropske komisije je cementarna Lafarge prenehala obratovati.

Ampak bitka ni končana, opozarja Alenka Forte: »Mi bomo posledice onesnaževanja imeli še vsaj 30 let, ker vse te snovi se zalezejo v genetski material in so obremenjeni še nerojeni otroci, tako da mora še par generacij … Stvari bodo boljše čez 30, 40 let – če sprejmemo vse ukrepe.«

Prvi je gotovo ta, da se pacientom zagotovi primerna oskrba, meni Alenka Forte. V Trbovljah, tako kot v celotnem Zasavju in v celotni Sloveniji, zdravnikov družinske medicine primanjkuje. V Trbovljah je trenutno zaposlenih 6 zdravnikov, poln delovni čas jih dela pet. Potrebovali bi jih še šest več, ocenjuje Cvetka Skušek Fakin, namestnica direktorja Zdravstvenega doma Trbovlje. Trenutno problematiko rešujejo s pogodbeniki in pa tako, da obstoječi zdravniki delajo več.

»Glede načrtov za rešitev opisanega problema pa so trenutno aktualni razpisi štipendij za študente medicine, kaj več pa ni v naši moči,« doda.

Preobremenjenost zdravnikov je nevarna. Zalika Klemenc Ketiš iz Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije pove, da imajo zdravniki premalo časa za pacienta, zato niso zmožni celostne obravnave bolnikov, in da preobremenjenost zdravnikov slabša kakovost zdravstvene oskrbe.

Predvsem v območjih, kjer je zdravstveno stanje tako slabo kot v Zasavju, je zadostno število zdravnikov nuja. Pacienti bi dobili kvalitetnejšo obravnavo, poleg tega bi se zdravniki lahko posvetili tudi nenujnim nalogam, kot je poučevanje pacientov o pomembnosti udeleževanja preventivnih programov za predrakave spremembe Svit, Zora in Dora.

Alenka Forte, sicer občinska svetnica in predsednica odbora za zdravstvo pri strokovnem svetu SDS, je prepričana, da nihče ne naredi dovolj za izboljšanje stanja: ne država, ne občina in ne zdravstveni dom. Občina na primer, pove, bi lahko vložila v električne avtobuse, država bi v območjih, bolj obremenjenih z rakom, spustila starostno mejo za vključevanje ljudi v preventivne programe. Priložnosti je ogromno. Politične volje premalo, meni.

V zadnjih letih smo bili priča določenim izboljšavam: vlada je sprejela načrte za kakovost zunanjega zraka, ki so usmerjeni v zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa, občina je s podeljenimi sredstvi modernizirala kurilne naprave. »Seveda pa bi nas še dodatni ukrepi ter dosledno in hitrejše uveljavljanje teh prej pripeljalo do cilja,« pove Simona Uršič iz NIJZ. Pri tem opozori, da na kakovost zraka vplivajo tudi posamezniki z izbiro energentov in načinom prevoza.

Prostora za napredek je torej dovolj, tako pri manjšanju onesnaženosti kot blaženju trenutne situacije v Trbovljah. A najprej je treba priznati, da je imelo dolgotrajno onesnaževanje vpliv ne le na okolje, temveč tudi na zdravstveno stanje prebivalstva v Trbovljah. Dokler bo stroka vse stavila na izboljšanje življenjskega sloga prebivalcev in nič na dodatne zdravstvene in ekološke ukrepe, bodo Trboveljčani še vedno izpostavljeni večjemu tveganju za nastanek določenih obolenj kot preostanek Slovenije.

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_v2_Strap+#+WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #zasavje #Zdravje v občinah #zdravstvo

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

41 prispevkov

Neenaki v bogastvu, neenaki v zdravju

Prebivalci slabše razvitih delov Slovenije so manj zdravi od prebivalcev razvitega dela države. Sistemskih rešitev za izboljšanje zdravja v najmanj …

Tema: Zdravstvo
Mnenje,

Zdravje v Prekmurju: revščina in bolezen z roko v roki

Prekmurje je najmanj zdravo območje v Sloveniji. Prekmurci sami tega ne občutijo, občutijo pa slab življenjski standard, povedo. A oboje …

Tema: Zdravstvo
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno