Kazenska ovadba, ki jo je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) septembra 2014 poslal specializiranemu državnemu tožilstvu in ki smo jo na podcrto.si pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, ljubljanskemu županu očita zatajitev 103.333 evrov finančne obveznosti oziroma utaje davka pri prodaji delnic Mercatorja. Njegovima sinovoma, Juretu in Damijanu Jankoviću, pa ovadba očita pomoč pri tem kaznivem dejanju.

Po ugotovitvah policije je Zoran Janković delnice Mercatorja v svoji lasti konec leta 2004 prek kompleksne operacije s pomočjo vrtenja sredstev iz visokega kratkoročnega posojila Factor banke fiktivno preprodal podjetju Electa inženiring in hkrati to podjetje prek posojilne pogodbe prodal svojima sinovoma. S tem se je Janković izognil potencialno visoki obdavčitvi, ki bi jo moral plačati, če bi po letu 2004 delnice prodal kot fizična oseba.

Electa inženiring je delnice leta 2006 nato prodala tujemu kupcu, Janković pa bi moral takrat zaradi fiktivne preprodaje delnic Electi plačati 103.333 evrov davka, je v pregledu poslovanja Electe ugotovila davčna uprava. Janković je s prodajo delnic takrat ustvaril več kot šest milijonov evrov dobička. Davek v višini le 103.000 evrov na ta dobiček pa je relativno nizek zaradi pod taktirko Janševe vlade leta 2005 sprejete zakonodaje, ki je bila za Jankovića ugodna.

Ker je od prodaje delnic takrat minilo več kot pet let, davčna uprava Jankoviću ni mogla naložiti naknadnega plačila tega davka. Je pa davčna uprava podala ovadbo na policijo.

Janković se je s fiktivno preprodajo po mnenju policije tako popolnoma izognil plačilu davka na večmilijonski dobiček od prodaje svojih delnic Mercatorja. Prek posojilne pogodbe z Electo pa sta sinova Jankoviću na račun postopoma nakazala celoten prihodek od prodaje delnic leta 2006. Ker je šlo za vračilo posojila, je Janković kupnino za delnice dobil brez kakršne koli obdavčitve.

Nacionalni preiskovalni urad je ovadbo specializiranemu državnemu tožilstvu podal septembra 2014. Kot gre sklepati s osebne spletne strani Zorana Jankovića, je zadeva trenutno v fazi sodne preiskave.

Težava visoke obdavčitve delnic

Zoran Janković se je po ugotovitvah policije sodeč skupaj z ostalimi člani uprave Mercatorja, ki jo je v tistem vodil času, leta 2004 znašel pred težavo.

Že v letih 1998 in 1999 so se takratni predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković in ostali člani uprave – Aleš Čerin, Jadranka Dakić, Marjan Sedej in Stanislav Brodnjak – odločili za nakup večje količine delnic podjetja, ki so ga vodili. Skupaj so kupili 68.000 delnic Mercatorja. Daleč največ, 47.000 delnic, je kupil Zoran Janković.

Leta 2004 se je obetala sprememba zakonodaje pri obdavčitvi dobičkov od prodaje delnic. Do leta 2004 davka na dobiček od prodaje delnic, v kolikor je imela fizična oseba delnice v lasti več kot tri leta, ni bilo. Leta 2004 pa je vlada sprejela zakonske spremembe, ki so določale, da bo od leta 2005 dobiček od prodaje delnic obdavčen po dohodninski lestvici.

Menedžerjem Mercatorja je tako grozilo, da bodo v primeru prodaje delnic po letu 2004 plačali visok davek. Janković je leta 1998 za 47.000 delnic Mercatorja odštel slabih 1,6 milijona evrov (preračunano iz tolarjev). V začetku leta 2005 so bile te delnice po ugotovitvah policije vredne že 7.861.000 evrov. V kolikor bi Janković delnice prodal takrat, bi moral državi plačati najmanj 3,13 milijona evrov dohodnine.

Kot so policiji povedali posamezni člani Jankovićeve uprave Mercatorja, sta Janković in Jadranka Dakić v letu 2004 celo obiskala takratnega finančnega ministra Dušana Mramorja in ga skušala prepričati, da spremembe dohodninske zakonodaje ne bi stopile v veljavo. Vendar pri tem nista bila uspešna.

Policija Jankoviću očita, da je z namenom izogibanja plačilu morebitnega davka le nekaj dni pred uveljavitvijo nove dohodninske zakonodaje delnice fiktivno preprodal podjetju Electa inženiring. Electa inženiring kot podjetje namreč pri prodaji delnic ne bi bilo obdavčeno po dohodninski lestvici.

Hkrati pa je Janković prek zapletene operacije podjetje prodal svojima sinovoma Damijanu in Juretu Jankoviću. Sinova kupnine Jankoviću takrat nista poravnala, temveč je Janković sinovoma posodil denar za nakup podjetja. Vendar ta denar ni bil Jankovićev, temveč si ga je podjetje v lasti Damijana in Jureta Jankovića, Electa holding, s poroštvom Zorana Jankovića izposodilo pri Factor banki.

Po ugotovitvah policije so Zoran Janković in sinova ta denar večkrat »zavrteli«, da bi fiktivnim poslom dali denarni tok in jih s tem poskušali prikazati kot legitimne. Ko je Electa inženiring nato delnice Mercatorja leta 2006 dejansko prodala, je kupnino od delnic postopoma nakazala Jankoviću kot vračilo posojila.

Policija meni, da je bil ta posel fiktiven in da je bil zato leta 2006 dejanski lastnik delnic še kar Zoran Janković. Ta bi moral ob prodaji delnic zato plačati davek v višini 103.000 evrov. Ker Janković tega davka ni plačal, ga tožilstvo zdaj preganja zaradi suma zatajitve finančne obveznosti.

Kronologija spornih poslov

Novembra 2004 je Janković na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil sporočilo, da bodo člani Mercatorjeve uprave zaradi sprememb davčne zakonodaje do konca tistega leta prodali svoje delnice. »Naša odločitev ne izvira iz nezaupanja v poslovanje Mercatorja, ampak temelji izključno in samo na spremembi zakona o dohodnini,« je takrat zapisal Zoran Janković.

Po ugotovitvah policije je Janković takrat vsem članom Mercatorjeve uprave ponudil, da svoje delnice »parkirajo« pri družbi Electa inženiring, ki je bila takrat še v njegovi lasti. Ponudbo sta sprejela Marjan Sedej in Stanislav Brodnjak. Jadranka Dakić in Aleš Čerin pa sta delnice s pomočjo bank in ožjih družinskih članov parkirala drugje.

Zoran Janković je nato po ugotovitvah policije s pomočjo svojih sinov izvedel sporno operacijo prenosa delnic na Electo inženiring in hkrati prodajo Electe inženiringa družbi v lasti svojih sinov, Electi holding.

Kako so potekali ti posli?

Najprej sta 10. novembra 2004 Damijan in Jure Janković ustanovila družbo Electa holding. Nato sta Jure Janković, po pooblastilu direktorja Electe holdinga Damijana Jankovića, in takratni lastnik Electe inženiring Zoran Janković podpisala prodajno pogodbo. Po pogodbi je Zoran Janković Electo inženiring za 1.884.300.000 takratnih tolarjev prodal Electi holding v lasti Damijana in Jureta Jankovića. Prodajni znesek je bil določen na podlagi cenitve vrednosti Electe inženiringa, ki jo je opravilo podjetje Perpetia, d. o. o. To cenitev Electe inženiringa je s svojim podpisom na cenitvi potrdil tudi Zoran Janković.

Nato je podjetje Jankovićevih sinov, Electa holding, 22. decembra 2004 pri Factor banki dobilo sedemdnevno posojilo v vrednosti ene milijarde tolarjev. Porok za to posojilo je bil kar Zoran Janković. Za poplačilo je jamčil z vsem svojim premoženjem – tudi s 47.000 delnicami Mercatorja, ki so bile takrat še v njegovi lasti.

Electa holding je nato Zoranu Jankoviću še isti dan nakazala milijardo tolarjev, ki jo je dobila od Factor banke. S tem je Electa holding Zoranu Jankoviću poplačala del kupnine za prodajo Electe inženiring družbi Electa holding.

Zoran Janković je nato še isti dan, torej 22. decembra 2004, to milijardo tolarjev nakazal na račun družbe Electa inženiring kot posojilo po ničelni obrestni meri. S tem je Electi inženiring zagotovil denar za nakup njegovih delnic.

Naslednji dan, 23. decembra 2004, je Electa inženiring, ki je bila zdaj že v lasti Jankovićevih sinov, od Zorana Jankovića kupila 24.390 delnic Mercatorja za 999,99 milijona tolarjev. Ta denar je bil kot kupnina za delnice nakazan na račun Zorana Jankovića.

Še isti dan so operacijo ponovili. Zoran Janković je tokrat 925 milijonov tolarjev kot posojilo nakazal Electi inženiring.

Electa inženiring pa je nato od Jankovića s tem denarjem odkupila še preostalih 22.610 delnic Mercatorja.

S to operacijo je torej lastnik delnic Zorana Jankovića postala Electa inženiring v lasti njegovih sinov, Electa inženiring pa je bila obenem Jankoviću dolžna 1,925 milijarde tolarjev.

Zoran Janković je nato prav tako 23. decembra posojilo Factor banke »zavrtel« še enkrat – milijardo tolarjev je kot posojilo po ničelni obrestni meri še enkrat nakazal Electi holdingu.

Dan pozneje je del tega denarja – 884,3 milijona tolarjev – Electa holding spet nakazala Zoranu Jankoviću. To nakazilo je predstavljalo drugi del kupnine za Electo inženiring.

Še isti dan, torej 24. decembra 2004, je Zoran Janković teh 884,3 milijona tolarjev spet kot posojilo nakazal Electi holding.

Ta dan je Electa holding Factor banki vrnila 600 milijonov tolarjev posojila. Ostalo ji je še 400 milijonov od prvotne milijarde posojila.

Ta denar sta Electa Holding in Electa inženiring spet »zavrteli«: z njim sta na Electo inženiring prenesli delnice Marjana Sedeja in Stanislava Brodnjaka.

Princip je bil enak kot pri Zoranu Jankoviću. Electa Holding je 400 milijonov tolarjev 24. decembra 2004 posodila Electi inženiringu.

Electa inženiring pa je s tem denarjem kupila 5.850 delnic Mercatorja Marjana Sedeja (za 240 milijonov tolarjev) in 3070 delnic Mercatorja Stanislava Brodnjaka (za 126 milijonov tolarjev).

Ta denar sta Sedej in Brodnjak nato v obliki posojila vrnila Electi inženiringu.

Electa inženiring je nato denar prenakazala Electi holdingu, Electa holding pa je nato s tem denarjem Factor banki poplačala še ostalih 400 milijonov posojila.

Electa inženiring je bila s to operacijo torej tudi lastnica delnic Sedeja in Brodnjaka, obenem pa je bila Sedeju in Brodnjaku dolžna skupno 366 milijonov tolarjev. Zoranu Jankoviću pa sta bili dolžni tako Electa inženiring kot Electa holding. Electa inženiring mu je zaradi nakupa Mercatorjevih delnic dolgovala 1,925 milijarde tolarjev oziroma dobrih 8 milijonov evrov. Electa holding pa je Zoranu Jankoviću zaradi nakupa podjetja Electa inženiring dolgovala še 1,884 milijarde tolarjev oziroma 7,86 milijona evrov. Kot rečeno se je dejanski denarni tok za te prodaje ustvaril z vrtenjem milijardnega posojila Factor banke.

Kupnina kot vračilo posojila na Jankovićev račun

Delnice sicer niso bile dolgo v lasti Electe inženiringa. Stanislava Brodnjaka je po ugotovitvah policije »zelo skrbelo, kaj se bo zgodilo z njegovimi delnicami, ko so formalno prišle na družbo Electa«. Marjan Sedej in Stanislav Brodnjak sta zato zaradi strahu in skrbi že decembra 2005 od Electe inženiringa spet odkupila svoje delnice.

Kmalu za tem, med 7. in 10. aprilom 2006, je Electa inženiring prodala tudi 47.000 delnic, ki jih je nanjo prenesel Zoran Janković. Prodala jih je Deutsche Bank za 1,927 milijarde tolarjev oziroma osem milijonov evrov. Janković je 7. aprila 2006 v oddaji Trenja na POP TV tudi javno povedal: »Ja, lahko potrdim, jutri ob devetih uradno prodam svoj delež – svoje delnice Altimi po 41.000 tolarjev.« Policija sklepa, da je Deutsche Bank Jankovićeve delnice kupila za sklad Altima.

Delnice je uradno prodala Electa inženiring. Toda, policija na podlagi zbranih dokazov sklepa, da je bila Jankovićeva prodaja delnic Electi inženiring fiktivna in narejena le z namenom, da bi se Janković izognil plačilu davkov. Tako policija in davčna uprava Jankovićevo prodajo delnic Electi inženiring jemljeta kot fiktivni pravni posel.

Ker je z vidika davčnega postopka fiktivni posel ničen, je pravno gledani delnice Mercatorja Altimi oziroma Deutsche Bank prodal Janković, in ne podjetje Electa. Zato bi moral Janković svoj zaslužek od prodaje delnic prijaviti davčni upravi in od tega plačati dobre 103.000 evrov davka. Ker tega ni storil, mu policija očita kaznivo dejanje zatajitev finančne obveznosti.

Davek, ki bi ga moral Janković plačati, je sicer glede na zaslužek od prodaje delnic zelo majhen. Spomnimo, Janković je leta 1998 delnice kupil za slabih 1,6 milijona evrov. Leta 2006 pa jih je prodal za osem milijonov evrov. Dobiček od prodaje delnic je tako znašal okoli 6,4 milijona evrov. Po davčni zakonodaji bi leta 2006 moral Janković plačati 15 odstotkov davka na dobiček od prodaje delnic, torej okoli 960.000 evrov. Davčna uprava pa je Jankoviću naračunala 103.000 evrov davka. Zakaj je temu tako?

V tem primeru je bila zakonodaja za Jankovića ugodna. Spomnimo, konec leta 2004 je vlada sprejela zakonodajo, po kateri je bil dobiček od prodaje delnic za fizične osebe obdavčen po dohodninski lestvici. Janković bi moral torej takrat plačati davek v višini kar 50 odstotkov od dobička pri prodaji delnic. Novembra 2005 pa je vlada še enkrat spremenila zakonodajo. Od takrat dalje je dobiček od prodaje delnic obdavčen z 20-odstotno stopnjo. Vsakih polnih pet let lastništva delnic se davek zmanjša za pet odstotnih točk. Ker je imel Janković delnice v lasti več kot pet in manj kot 10 let, bi torej moral plačati 15-odstotni davek.

Toda, ta nova zakonodaja je tudi določila, da se za delnice, ki so jih posamezniki kupili pred letom 2003, kot nakupna vrednost delnic šteje njihova tržna vrednost 1. januarja 2006. Takrat so bile Jankovićeve delnice Mercatorja že vredne okoli 7,3 milijona evrov. Zato je davčno gledano Janković s prodajo delnic aprila 2006 ustvaril le 689.000 evrov dobička, od česar bi moral plačati 15-odstotni davek v višini 103.000 evrov.

Po ugotovitvah policije je Electa inženiring od aprila 2006 Jankoviću postopno kanalizirala osem milijonov evrov kupnine od prodanih delnic kot vračilo posojila, ki je bilo ustvarjeno z zgoraj opisano operacijo prenosa lastništva Electe inženiringa na Jankovićeva sinova, Jureta in Damijana. Do leta 2010 je Electa inženiring Jankoviću na tak način po ugotovitvah policije plačala že skoraj 90 odstotkov od osmih milijonov evrov dobljene kupnine za delnice Mercatorja. Janković tako ni plačal niti centa davka na dobiček od prodaje delnic Mercatorja.

Policija: Janković nadzoruje poslovanje vseh podjetij družine

Celoten kazenski pregon proti Jankoviću v tem primeru temelji na prepričanju policije, da je bila Jankovićeva prodaja delnic Electi inženiringu fiktivna. Po mnenju policije je Janković Electo inženiring prodal Electi holding v lasti njegovih sinov le zato, da bi se izognil plačilu davka od prodaje delnic Mercatorja. Po prepričanju policije Zoran Janković dejansko še kar nadzoruje poslovanje podjetij, ki so uradno v lasti njegovih sinov.

Policija ima za to mnenje več razlogov. Prvi je poroštvo Zorana Jankovića za posojilo pri Factor banki, s katerimi so on in sinova izvedli operacijo prenosa lastništva Electe inženiringa in prodajo delnic Electi. Zoran Janković je torej zastavil svoje premoženje za sinova, torej za kupca njegovega podjetja.

Drugi razlog je dejstvo, da Zoran Janković svojega posojila Electi Holdingu, vrednega okoli osem milijonov evrov, leta 2004 ni z ničimer zavaroval. To posojilo je po ugotovitvah policije zavaroval šele avgusta 2012. Šele takrat je Zoran Janković s podjetjem Electa Holding v lasti svojih sinov sklenil sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico v njegovo korist na poslovnih deležih podjetja in prepovedjo odsvojitve in nadaljnje obremenitve deležev podjetja. Policija sumi, da sta Electa holding in Zoran Janković ta sporazum 2012 sklenila zato, ker sta bili Electa holding in Electa inženiring od konca 2011 oziroma začetka 2012 v davčnem pregledu. Zoran Janković in njegov sin Damijan sta se po mnenju policije takrat zavedala, da »bi lahko bila posojilna pogodba za brezobrestno dolgoročno posojilo v vrednosti 1.884.300.000 SIT in ob hkratnem neustreznem zavarovanju za davčni organ sporna, zato sta želela to ‘pomanjkljivost’ odpraviti naknadno in tako prepričati davčni organ, da so bili s tem povezani posli resnični in ne navidezni«.

Tretji razlog je cenitveno poročilo Electe inženiringa, ki ga je pred operacijo prenosa lastništva izvedlo podjetje Perpetia, d. o. o. Čeprav je bil direktor Electe inženiringa tudi takrat Damijan Janković, je poročilo s svojim podpisom potrdil tudi Zoran Janković.

Četrti razlog je bila izjava Zorana Jankovića v oddaji Trenja aprila 2006, da bo takrat prodal delnice Mercatorja – pa čeprav so bile takrat delnice že v lasti Electe inženiringa, in ne v njegovi lasti. Način prodaje delnice je po mnenju policije tudi leta 2006 tako dejansko koordiniral Zoran Janković.

Peti razlog pa je, da sta bili družbi Electa holding in Electa inženiring tudi po prodaji njegovima sinovoma finančno popolnoma odvisni od Zorana Jankovića, saj sta mu bili dolžni milijone evrov – oziroma, dolg je znašal približno toliko kot premoženje družb.

Na podlagi teh razlogov tako policija zaključuje, da je Janković delnice leta 2004 v bistvu prodal samemu sebi. Celotno operacijo prodaje delnic Electi inženiringu in (navidezne) prodaje tega podjetja svojima sinovoma pa je izvedel le zato, da bi se izognil plačilu davkov.

Za komentar zadeve smo zaprosili Zorana Jankovića. V telefonskem pogovoru nam je povedal, da zadeve do končanega sodnega postopka ne komentira. Enako nam je odgovoril Damijan Janković.

Preberite še: Sporni posli družine Janković