Zakaj bo Hrvaška 1. julija izgubila vini prošek in teran

Dolgo pričakovan vstop v EU bo imel za hrvaške vinarje neprijetne posledice. Zaradi evropskih pravil pravil o zaščiti porekla jim grozi prepoved prodaje svojih vin v lastni državi.

Prvega julija bo Hrvaška praznovala velik uspeh. Dvajset let po koncu državljanske vojne in desetletje po vložitvi prošnje za vstop v Evropsko unijo bo država sprejeta v evropsko družino.

Prvič objavljeno 24. maja 2013 v časniku Die Welt

7800156700_b57b244445_b
Foto: Simon Blackley

A za hrvaške vinarje ima dogodek grenak priokus. Zaradi pravil EU o zaščitenem poreklu jim namreč grozi prepoved prodaje dveh izmed njihovih bolj poznanih vin na lastnem ozemlju: desertnega vina prošek in rdečega vina teran.

Primer proška je na Hrvaškem poskrbel za mnogo razburjenja. Italija namreč zahteva spremembo imena tega vina ali celo ustavitev proizvodnje. Razlog za spor je podobnost imena med proškom in italijanskim penečim vinom proseccom. Čeprav imata vina popolnoma različen okus, Italijani menijo, da bi lahko podobni imeni poskrbeli za zmedo med kupci.

Zakaj ravno zdaj?

Nejasno pa je, zakaj Italija prav zdaj zahteva umik proška s prodajnih polic. Država je namreč geografsko poreklo prosecca na skupnem evropskem trgu zaščitila že pred leti. S tem je bila v EU prepovedana prodaja vin z enakim ali podobnim imenom, ki ne izvirajo iz določenih regij v severni Italiji. Kljub temu lahko hrvaško sladko vino kupite pri več prodajalcih vina v državah EU.

Iz razvoja dogodkov gre sklepati, da lahko težave s proškom Hrvaška pripiše lastni nerodnosti. Hrvaško kmetijsko ministrstvo je namreč marca letos na svoji spletni strani objavilo oznanilo, da zaradi evropske zakonodaje hrvaški vinarji po prvem juliju vina z imenom prošek ne smejo več prodajati.

Teden dni po objavi so hrvaški novinarji opozorilo kmetijskega ministrstva postavili na laž. Ugotovili so namreč, da EU ni prepovedala prodajo proška, temveč je le zavrnila hrvaško prošnjo za njegovo geografsko zaščito. Argument za zavrnitev je bila prav podobnost imena prošek z italijanskim proseccom.

Hrvati sami vzbudili pozornost Italije

A s tem spor še ni bil končan. Že aprila je po poročanju italijanskega časnika Corriere della Sera predsednik italijanske regije Veneto  Luca Zaia v primeru nadaljnje prodaje proška napovedal tožbo proti Hrvaški. Veneto je ena izmed regij, ki proizvajajo vino prosecco.

Po mnenju Božice Babić, novinarke hrvaškega časnika Poslovni dnevnik, je hrvaško ministrstvo s svojim zmotnim tolmačenjem odgovora EU samo privabilo pozornost Italije na prošek in s tem samo sebe ustrelilo v koleno.

Trenutno še ni jasno, ali mora prvega julija Hrvaška prenehati s prodajo desertnega vina z Dalmacije. »Proizvodnje nam ni še nihče prepovedal, zato jo nadaljujemo«, je povedala Lada Terezić, vodja proizvodnje vin družbe Dalmacijavino. Slednja je s 140.000 litri vina letno največja polnilnica proška na Hrvaškem.

Hrvaška sicer letno proizvede okoli 200.000 litrov proška. To v primerjavi z ostalimi vini ni veliko, zato morebitna prepoved prodaje za državo ne bi bila katastrofalna, še meni Lada Terezić.

Uporaba imena Teran ne bo več dovoljena

Bolj jasna je usoda drugega spornega vina, Terana. Prepoved prodaje Terana pa ne terja Italija, temveč Slovenija. Ta je že leta 2004 začela s postopkom zaščite geografskega porekla vina, od 2011 je ime tudi zaščiteno. Terana, ki ni proizveden v Sloveniji, zato že zdaj ne smejo prodajati nikjer v državah EU.

Z vstopom v Unijo bo ta prepoved veljala tudi za Hrvaško. Njen kmetijski minister Tihomir Jakovina je v pogovorih s slovenskim kolegom sicer želel doseči izjemo za hrvaški teran. Toda slovensko kmetijsko ministrstvo je na vprašanje, ali bo dopustilo prodajo hrvaškega terana na trgu EU, odgovorilo, da »glede na zakone EU postopek za pridobitev takšne dopustitve ni nikjer predpisan.«

Prodaja hrvaškega terana v Sloveniji bi sicer škodila predvsem slovenskim vinogradnikom, je povedal Marjan Colja, direktor družbe Vina Kras. Ta je s 700.000 litri letne proizvodnje največja polnilnica vina. Skupno proizvedejo slovenski vinogradniki letno okoli tri milijone litrov vina, in skoraj vsega kupijo slovenski kupci. »S prihodom dodatnih štirih milijonov litrov hrvaškega terana na trg EU bi bil slovenski trg preplavljen s ponudbo, saj je na hrvaškem precej manj povpraševanja po teranu kot pri nas,« je povedal Colja.

Prodaja zaščitenih vin je dobičkonosna

Italijansko in slovensko branjenje svojih znamk vina ni nič nenavadnega. Proizvodnja vin z zaščitenim geografskim poreklom je namreč zelo dobičkonosna.

Glede na lani objavljeno študijo podjetja AND International so vina iz EU z zaščitenim poreklom v letu 2010 dosegala povprečno 2,75-krat višjo ceno od primerljive, a nezaščitene znamke vina.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Gospodarski razvoj in podjetništvo

H gospodarski blaginji bo pripomogla tako premišljena gospodarska politika in pravno okolje kot tudi uspešno in etično poslovanje podjetij. Na tem mestu spremljamo oboje.

58 prispevkov

Prekarnost in (ne)prostovoljni podjetniki

Država je v preteklosti podjetništvo spodbujala tudi s subvencijami za odprtje s. p.-jev. Izkazalo se je, da teh sto milijonov …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo
Mnenje,

Epizoda 13: So stanovanja dražja in manj dostopna zaradi Airbnb?

Airbnb je postal dežurni krivec za višje najemnine in slabšo dostopnost stanovanj v Ljubljani. V pogovoru pa ocenjujemo dejanske vplive …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo, Podcast
Podcast,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno