Davčna uprava (Durs) je marca lani kljub negodovanju informacijskega pooblaščenca in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pričela z javnim objavljanjem podjetij in samostojnih podjetnikov, ki državi nočejo plačati davkov. Javne objave neplačnikov so razkrile še posebej sporno prakso – poslovanje države z neplačniki. Podatki iz spletne aplikacije Supervizor namreč pokažejo, da podjetja kljub neplačevanju davkov prek poslov z državo in občinami dobivajo tudi po več milijonov davkoplačevalskega denarja.

Na objavljenih seznamih Dursa ni podjetij, ki davkov zaradi utemeljenih razlogov ne morejo plačati. Takšne družbe lahko zaprosijo za odpis, odlog ali obročno plačevanje davka. Na seznamih so tako le podjetja, ki davkov nočejo plačati.

Durs objavi seznam davčnih dolžnikov na 25. dan vsakega meseca. Objavi le tista podjetja, ki so državi vsaj 90 dni dolgovala več kot 5000 evrov. Prva objava je razkrila davčne dolžnike na dan 25. marca 2013. Po podatkih iz Supervizorja so davčni neplačniki takrat v preteklih treh mesecih s poslovanjem z državo zaslužili 4,74 milijona evrov. Supervizor kaže zaslužke posameznega dolžnika za tri mesece pred 25. dnevom v mesecu zato, ker je dolžnik v tem obdobju že zamujal s plačilom davka.

Naslednji podatek je v Supervizorju na voljo šele za 25. julij lani. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč podatke o davčnih dolžnikih, ki služijo z državnimi posli, začela objavljati šele  decembra lani. V treh mesecih pred lanskim julijem so neplačniki od države dobili 2,27 milijona evrov. Torej več kot dvakrat manj kot marca.

A trend zmanjševanja poslovanja dolžnikov državo se je žal obrnil. Od oktobra 2013, ko so na voljo redni mesečni podatki, do januarja letos, so se trimesečni zaslužki davčnih dolžnikov z državnimi posli gibali med 4,3 in 5 milijoni evrov. Januarja letos so tako znašali celo več kot ob prvi objavi marca lani.

Februarja letos je sledil presenetljiv in drastičen padec. Zaslužki davčnih dolžnikov so namreč padli za več kot tretjino – na 1,47 milijona evrov. Junija letos se nato spustijo na le dobrega pol milijona evrov. Julija sledi porast na 1,25 milijona, avgusta pa padec na dober milijon evrov.

Za lahen porast zaslužkov julija letos lahko najdemo preprosto razlago. Takrat sta se namreč v finančno upravo (Furs) združila davčna in carinska uprava. Furs tako zdaj izdaja enotni seznam davčnih in carinskih dolžnikov. Seznam v Supervizorju od julija dalje zato vključuje tudi podjetja, ki nimajo poravnanih carinskih obveznosti. Pred julijem pa je Supervizor upošteval le davčne dolžnike.

Bolj zanimiv (in razveseljiv) pa je več kot trikraten upad poslovanja države z davčnimi dolžniki, ki se je zgodil februarja letos. Ta upad se je zgodil kmalu po decembrski javni razgalitvi davčnih dolžnikov, ki poslujejo z državo. Je lahko večja transparentnost vzrok za ta upad poslovanja dolžnikov z državo?

Za odgovor na to vprašanje je najprej treba pojasniti, zakaj davčni dolžniki sploh lahko poslujejo z državo. Po zakonu država ali občina posameznemu podjetju prek javnega naročila ne sme dati posla, če ta nima poravnanih davkov. A po pridobitvi posla za plačevanje ni več ovir. Četudi podjetje takoj po pridobitvi posla neha plačevati davke, bo država z njim poslovala do izteka pogodbe.

Prav uvedba prepovedi sklepanja (novih) pogodb z davčnimi dolžniki je po mnenju finančne uprave eden izmed razlogov za upad zaslužkov dolžnikov. Oddaja javnega naročila dolžniku je namreč prepovedana šele zadnja tri leta. Pred tem obdobjem pa so lahko tudi neplačniki kandidirali in dobivali državne posle. Zaradi prepovedi na Fursu pričakujejo, da bo poslovanje države z davčnimi neplačniki v prihodnosti še upadlo.

Kot drugi razlog za upad poslovanja pri Fursu izpostavljajo varčevanje. Zaradi »skrajno varčevalno naravnanega proračuna,« kot ga imenujejo, je poslov države s podjetji vse manj.

Kot tretje pa poudarjajo tudi pomen transparentnosti. Objava na Supervizorju je namreč »pripomogla k večjemu zavedanju in preventivi naročnikov, da ne prihaja do sklenitve poslov z dolžniki.«

Posameznim dolžnikom milijoni evrov

Po naši analizi podatkov iz Supervizorja so od marca lani do danes nekateri davčni dolžniki iz poslovanja z državo zaslužili na sto tisoče ali celo milijone evrov. Rekorder je podjetje Reflex iz Gornje Radgone. To je predvsem s posli z Univerzo v Ljubljani, Občino Litija in Univerzo v Mariboru v času dolgovanja davkov od države dobilo za dobrega 2,7 milijona evrov izplačil. Reflex je bil davčni dolžnik med marcem lani in marcem letos.

Drugi na lestvici je gradbeno podjetje Mineral, d.o.o. Družba iz Preserja je v času neplačevanja davkov od države predvsem iz poslovanja z Mestno občino Celje zaslužilo 1,78 milijonov evrov.

Na tretjem mestu je še eno gradbeno podjetje, Malkom iz Novega mesta. Na seznamu davčnih dolžnikov se je znašlo le januarja letos. Med oktobrom in januarjem je predvsem s poslovanjem z občinami Straža,  Semič, Šmarješke Toplice in Šolskim centrom Novo mesto zaslužilo slabega 1,2 milijona evrov.

Med prvimi dvanajstimi davčnimi dolžniki po zaslužku najdemo tudi zanimiv primer družbe Agroruše d.o.o. Čeprav med oktobrom lani in januarjem letos ni poravnavala davčnih obveznosti, ji je država prav januarja dala 800.000 evrov posojila. To gesto države je težko razumeti drugače kot podpiranje izogibanju plačevanja davkov.

Podobno sta ravnali tudi dve občini: koprska in ljubljanska. Občina Koper je nogometnemu klubu Koper v času, ko ta ni plačeval davkov, dodelila za 200.000 evrov sredstev. Iz podatkov iz Supervizorja sklepamo, da je šlo za dotacijo. Ljubljanska občina pa je z 264.000 evri nepovratnih sredstev aprila lani pomagala Hokejskemu drsalnemu društvu Olimpija. Društvo je bilo prav na vsakem seznamu davčnih dolžnikov do zdaj – torej davkov ni poravnalo najmanj od marca lani do danes. Ljubljanska občina je s 365.000 evri nepovratnih sredstev v času davčnega dolga pomagala tudi Košarkarskemu klubu Olimpija.

Že lani smo se na Mestno občino Ljubljana obrnil z vprašanjem, zakaj s svojo podporo hokejskemu društvu Olimpija pomagajo davčnemu neplačniku. Povedali so nam, da je hokejsko društvo sredstva dobilo na javnem razpisu občine za program kakovostnega in vrhunskega športa. Poravnani davki državi pa niso bili pogoj za sodelovanje pri razpisu. Kandidirati niso smela le društva, ki imajo neporavnane obveznosti do ljubljanske občine.

Kako preprečiti poslovanje davčnih dolžnikov z državo

Kljub padcu zaslužkov davčnih neplačnikov z državo se postavlja vprašanje, zakaj so ti sploh možni. Oziroma, zakaj država takega poslovanja ne prepreči in namesto tega s posli, razpisi in posojili davčne neplačnike včasih celo podpira. Spomnimo: na javnem seznamu neplačnikov ni podjetij, ki davka iz objektivnih ali utemeljenih razlogov ne morejo plačati. So le podjetja, ki ga nočejo plačati.

Kot poudarjajo na protikorupcijski komisiji, poslovanje države z davčnimi dolžniki »lahko zbuja dvom v poštenost izterjave davčnih dolgov.« Zaradi varovanja ugleda organa in krepitve pravne države se morajo organi izogibati selektivni in nekonsistentni obravnavi zavezancev, še opozarjajo.

Protikorupcijska komisija se decembra lani za redne mesečne objave seznamov davčnih dolžnikov odločila z namenom krepitve delovanja pravne države, integritete in transparentnosti. »Z javno objavo davčnih dolžnikov na vidnem mestu – na Supervizorju – pride informacija o davčnih dolžnikih lažje do poslovnih partnerjev, ki lahko to potem upoštevajo pri vrednotenju poslovnih tveganj, javnosti pa je omogočen nadzor nad delom Davčne oziroma danes Finančne uprave,« so nam odgovorili na vprašanje, zakaj so pričeli z objavami seznamov.

A le več transparentnosti najverjetneje ne bo dovolj za preprečitev služenja davčnih dolžnikov z državnimi posli. Najlažje bi takšne zaslužke preprečili z uvedbo avtomatskega pobota davčnih terjatev z zaslužkom iz državnih poslov. Namesto nakazila na bančni račun podjetja bi posamezen državni organ denar nakazal na račun države. S tem bi preprečili zlorabo asignacij, torej takojšnje prenakazilo sredstev z računa davčnega dolžnika na nek tuj račun, do katerega dacarji nimajo dostopa. Po pojasnilih strokovnjakov so asignacijski manevri davčnih dolžnikov namreč precej pogosti.

Glede pojasnila predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je finančno ministrstvo pred časom že razmišljalo o takem pobotu. Zakaj ga nato niso uvedli, nam z ministrstva niso odgovorili, češ da »skladno s stalno prakso komuniciranja ministrstvo za finance javnosti ne pojasnjuje posameznih delovnih različic zakonodajnih in drugih predpisov, oziroma se do njih ne opredeljuje«.