Ljubljanski župan Zoran Janković je pri projektu gradnje ljubljanskega športnega kompleksa Stožice podpisal za občino škodljive pogodbe, ki so bile v nasprotju z zakoni in akti občine. Gradbinca Gradis skupina G in Energoplan pa sta ob privolitvi župana Jankovića izigrala razpisne pogoje in pridobila posel gradnje Stožic, čeprav za to nista bila finančno sposobna, je razvidno iz ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada, ki smo jo z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja pridobili od specializiranega državnega tožilstva.

Posledica teh dejstev je bila podražitev projekta Stožice za skoraj 39 milijonov evrov, ki jih je morala v nasprotju z določili akta o javno-zasebnem partnerstvu namesto obeh gradbincev iz javnega denarja plačati ljubljanska občina.

Policija oziroma tožilstvo zaradi teh ugotovitev Jankovića in gradbincev začuda ne preganjata. Opis izvedbe gradnje Stožic je namreč podan le kot uvod v kazensko ovadbo, ki Jankoviću, predstavnikom Energetike Ljubljana, Grepa, Baze Dante, KLM naložb in Electe očitajo kazniva dejanja zlorabe položaja, pomoči pri zlorabi položaja, napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja. O teh očitkih pišemo v naslednjih dveh člankih.

Projekt brez dokumentacije

Omenjena ovadba policije, ki jo je nacionalni preiskovalni urad specializiranemu državnemu tožilstvu podal marca 2014, tako v uvodni obrazložitvi razkriva ozadje dodelitve posla za gradnjo Stožic gradbincema Energoplanu in Gradisu skupini G. Iz ovadbe so razvidni potek sprejemanja občinskih dokumentov, dodelitev posla gradbincema in sporne vsebine pogodb med občino in gradbincema.

Športni kompleks Stožice s športno dvorano in nogometnim stadionom je bil ena ključnih obljub Zorana Janković pred županskimi volitvami leta 2006. Oktobra tega leta je Janković že v prvem krogu s 63 odstotki glasov tudi postal župan Ljubljane.

Manj kot leto dni po volitvah, 1. oktobra 2007, je mestni svet, v katerem je imela Jankovićeva lista absolutno večino, sprejel Akt o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta izgradnje večnamenskega nogometnega stadiona in športne dvorane s pripadajočo infrastrukturo v Stožicah.

Akt je med drugim določal, da bo zasebni partner zgradil večnamenski nogometni stadion, športno dvorano in spremljajoči objekt z infrastrukturo in zagotovil tudi finance za celoten projekt. V zameno za to bo lahko ob športnih objektih zgradil in tržil trgovske oziroma poslovne prostore. Ljubljanska občina pa bo za projekt namenila zazidljivo zemljišče v Stožicah. Zasebni partner bi nosil tudi celotno poslovno tveganje projekta, torej pokrivanje morebitnih podražitev projekta iz lastnega denarja. Občina pa bi sofinancirala izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture.

Kandidati za zasebnega partnerja v projektu bi morali glede na javni razpis za gradnjo Stožic imeti najmanj 200 milijonov evrov zagotovljenih finančnih sredstev za gradnjo Stožic. Razpis občine je določal še, da morajo imeti kandidati najmanj 300 milijonov evrov prometa v letu 2006.

Že ob sprejetju tega Akta o javno-zasebnem partnerstvu v zvezi s Stožicami sta pravnika Rajko Pirnat in Aleksij Mužina v pravnem mnenju, ki sta ga pripravila po naročilu občine, opozarjala na pomanjkljivosti akta. Akt je namreč le splošno določal predmet naročila, torej gradnjo dvorane in stadiona. Zaradi visoke vrednosti projekta bi moral po mnenju pravnikov akt natančneje določati, kakšno dvorano in stadion ter ostalo infrastrukturo mora zasebni partner zgraditi in kakšni so roki za to.

Občina podrobnih načrtov športnega parka Stožice ni priložila niti javnemu razpisu za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Občina je namreč razpolagala le z osnovno idejno zasnovo športnih objektov, ne pa tudi z natančno projektno dokumentacijo. Z drugimi besedami: občina ni natančno določila, kakšno infrastrukturo točno mora zasebni partner zanjo sploh zgraditi. Če bi občina takrat imela projektno dokumentacijo, bi lahko bolje ocenila, kakšni bodo končni stroški gradnje Stožic.

Igre gradbincev

Konec oktobra 2007 je občina objavila javni razpis za Stožice. Desetega decembra istega leta pa so pogodbo o predložitvi skupne ponudbe na ta razpis podpisala podjetja Energoplan, Gradis skupina G in Merkur. Po pogodbi sodeč bi se torej te tri družbe prijavile na razpis kot konzorcij, Gradis skupina G pa bi bil vodilni partner v konzorciju. V pogodbi so se vse tri družbe še zavezale, da prevzemajo »skupno neomejeno in solidarno odgovornost« za ponudbo in v primeru izbire tudi izvedbo del. Omenjene družbe bi kot konzorcij zadostile kriterijem v javnem razpisu, tudi določilu, da so morale v letu 2006 skupno imeti vsaj 300 milijonov evrov prometa.

Dan pozneje, 11. decembra 2007, so omenjene tri družbe podpisale še eno pogodbo. V tej pogodbi so določile, da Merkur ne nosi nikakršne obveznosti iz skupne prijave na razpis in da lahko kadar koli do podpisa pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu brez kakršnih koli stroškov izstopi iz konzorcija.

Obenem so tri družbe podpisale izjave, da imajo skupaj zagotovljenih 211 milijonov sredstev za izgradnjo Stožic. Dvanajstega decembra je takšno izjavo, da imajo zagotovljenih 75 milijonov evrov od skupno potrebnih 200 milijonov evrov za projekt Stožice, podpisal Merkur. Ta izjava družbe Merkur pa je bila v nasprotju z dan prej podpisano pogodbo z ostalima partnerjema, da družba ne prevzema nikakršne obveznosti iz skupne prijave na razpis.

Torej: po eni strani se je Merkur z izjavo zavezal, da ima 75 milijonov evrov za projekt Stožice, po drugi strani pa ni imel nikakršne obveznosti, da ta sredstva dejansko vloži v Stožice. To po prepričanju policije kaže, da »je bila izjava predstavnikov družbe Merkur, d. d., podana izključno z namenom, da v fazi odprtega javnega razpisa s preostalima partnerjema zadostijo pogojem javnega razpisa«. V resnici pa družba Merkur ni bila pripravljena vložiti nikakršnih lastnih sredstev v javno-zasebno partnerstvo.

Gradis skupina G, Energoplan in Merkur so bili nato 28. februarja 2008 izbrani kot zasebni partnerji pri gradnji Stožic. Deset dni pozneje, 10. marca 2008, je direktor Gradisa skupine G Uroš Ogrin župana Zorana Jankovića zaprosil, da bi po podpisu pogodbe za gradnjo Stožic zasebni partner v projektu postalo novo podjetje Grep. Grep je bil sicer ustanovljen šele teden dni pozneje, 17. marca 2008. Takrat je Energoplan vstopil v prej Gradisovo podjetje Gradis inženiring G4, ki se je nato preimenovalo v Grep. Lastnika Grepa sta bila torej le Gradis skupina G in Energoplan, ne pa tudi Merkur.

Gradis skupina G, Energoplan in Merkur so nato med seboj podpisali še eno pogodbo. Ta je določala, da Merkur tudi dejansko ne bo prevzel nikakršnih obveznosti kot zasebni partner v projektu. Določili so še, da bo Merkur za potrebe gradnje Stožic Gradisu skupini G in Energoplanu dobavil za najmanj 30 milijonov evrov blaga.

Policija sklepa, da sta se Gradis skupina G in Energoplan z Merkurjem na razpisu sodelovala le zato, da bi zadostili kriteriju prometa družb v letu 2006. Spomnimo, razpis je določal, da morajo imeti družbe, ki želijo kandidirati za gradnjo Stožic, najmanj 300 milijonov evrov prometa v letu 2006. Gradis skupina G in Energoplan sta imela namreč v tem letu skupaj le 137 milijonov evrov prometa. Merkur pa je v letu 2006 dosegel več kot 800 milijonov evrov prihodkov.

Grep ni izpolnjeval pogojev

Gradis skupina G, Energoplan in Merkur so nato 28. marca 2008 z občino podpisali pogodbo o izgradnji javnega dela Stožic, torej športne dvorane, stadiona in pripadajoče infrastrukture. Dogovorjena vrednost tega posla je bila 81 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Pogodbo so podpisali Uroš Ogrin za Gradis, Jan Simon za Energoplan, Milan Jelovčan za Merkur in Zoran Janković v imenu občine.

Policija opozarja, da je tudi ob podpisu pogodbe občina razpolagala le z idejno zasnovo projekta, ne pa tudi z natančno projektno dokumentacijo. Zato bi se moral po mnenju policije Janković ob podpisu pogodbe »s skrbnostjo dobrega gospodarja« zavedati, da to predstavlja veliko tveganje za podražitve projekta in da »gre dejansko za škodljivo pogodbo«. Podpis pogodbe je bil tudi v nasprotju z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu. Po tem zakonu bi se morala namreč občina pred podpisom pogodbe s kandidati za gradnjo Stožic pogajati toliko časa, dokler ne najde primernega tipa dvorane in stadiona. Kot je zapisano v ovadbi, je na to dejstvo leta 2009 v revizijskem poročilu poslovanja ljubljanske občine opozorilo že računsko sodišče. Posledica tega pomanjkljivega načrtovanja gradnje so bile tudi dejanske naknadne podražitve projekta, so prepričani na policiji.

Po podpisu marčevske pogodbe sta Gradis skupina G in Energoplan dala pobudo, da bi pogodbo za izgradnjo Stožic prenesli na družbo Grep v lasti Gradisa in Energoplana. Razlog za to naj bi bila po pojasnilu gradbincev občini »večja preglednost in transparentnost poslovanja«. Vsa jamstva in garancije za dobro izvedbo gradnje bi po novem izdali le družbi Energoplan in Gradis skupina G. S to pogodbo bi bil Merkur tudi dejansko izločen iz posla.

Pravna služba ljubljanske občine je ob tem predlogu opozorila, da je ob takem prenosu pogodbe treba preveriti, ali Grep izpolnjuje pogoje iz razpisa. Torej, med drugim tudi to, da je moral imeti v letu 2006 vsaj 300 milijonov evrov prometa.

Petindvajsetega aprila 2008 so se nato Gradis skupina G, Energoplan in Merkur s pogodbo dogovorili, da bo Merkur izstopil iz posla, gradnjo Stožic pa bo prevzel Grep v lasti Gradisa in Energoplana. Za izvedbo gradnje Stožic pa bosta v celoti odgovarjala le Energoplan in Gradis.

Uroš Ogrin je kot direktor Gradisa skupine G nato po ugotovitvah policije v vlogi za prenos pogodbe na Grep lažno prikazoval, da Gradis, Energoplan, pa tudi Merkur, občini jamčijo za izgradnjo Stožic v celoti. Ogrin je po ugotovitvah policije namreč takrat že vedel, da je Merkur iz projekta izstopil in da nima do projekta nobenih obveznosti več.

Na podlagi Ogrinove vloge je 20. maja 2008 Zoran Janković podpisal soglasje občine za prenos pogodbe o gradnji Stožic na Grep »ob pogoju, da družbe prenositeljice (Gradis, Energoplan in Merkur, op. a.) še vedno nosijo celovito odgovornost za izvedbo vseh obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu«. Pri tem pa ni jasno, na kakšen način je Merkur Jankoviću izkazal, da jamči za izvedbo posla. Kot rečeno, je Merkur že pred tem iz partnerstva izstopil.

Po ugotovitvah policije bi moral sicer Grep po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo Stožic prav tako izpolnjevati pogoje iz javnega razpisa – med drugim tudi pogoj, da je imel v letu 2006 več kot 300 milijonov evrov prometa. Toda predhodnik Grepa, Gradis inženiring G4, je imel v letu 2006 le 21 evrov finančnih prihodkov. Občina oziroma župan Janković bi morala v skladu s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu preveriti, ali Grep izpolnjuje pogoje, je zapisala policija.

Podražitve projekta mora plačati občina

Za policijo so sporna še določila pogodbe za gradnjo Stožic, podpisane marca 2008, ki določajo, kdo bo kril morebitne podražitve gradnje. Akt o javno-zasebnem partnerstvu pri gradnji Stožic, ki ga je občinski svet sprejel že leta 2007, je določal, da občina razen delne izgradnje prometne in komunalne infrastrukture ne bo prevzela nobenih finančnih obveznosti pri gradnji Stožic. Akt je še določal, da morajo zasebni partnerji, torej gradbinci, v celoti zagotoviti financiranje projekta.

Slednje je v prvem odstavku šestega člena določala tudi pogodba za izgradnjo Stožic z marca 2008. Nato pa je v nasprotju s to določbo v četrtem odstavku istega člena pogodba določala, da bo stroške gradnje, ki bodo presegali 81 milijonov evrov, v celoti plačala občina. Janković, ki je v imenu občine podpisal pogodbo, je tako »mimo določil akta o javno-zasebnem partnerstvu na občino prenesel celotno tveganje podražitev, do katerih bi prišlo zaradi napačne ocene stroškov izgradnje [stadiona in dvorane],« je zapisano v ovadbi.

S podpisom pogodbe je po ugotovitvah policije Janković kršil tudi zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Zakon namreč določa, da lahko javni partner plačilo takšnih podražitev nase prenese le, če ima v proračunu ob podpisu pogodbe že za to predvidena sredstva. Sredstva so za podražitve, do katerih je nato dejansko prišlo, je občina v proračunu zagotovila šele leta 2010 – torej dve leti po podpisu pogodbe.

Težave z Delto

Kot gre sklepati iz ovadbe policije, je želel Grep izgradnjo Stožic financirati iz pogodbe o prodaji trgovskega dela Stožic srbski družbi Delta. Vendar je ta posel kasneje padel v vodo.

Po podpisu pogodbe za gradnjo Stožic marca 2008 je 11. junija istega leta Grep s srbsko družbo Delta Real Estate, d. o. o., podpisal predpogodbo za sklenitev pogodbe o celotnem trženju poslovno-trgovskega objekta na projektu »Športni park Stožice«. Predpogodba je predvidevala, da bo Grep za 242,5 milijona evrov družbi Delta prodal celoten trgovsko-poslovni objekt, ki ga bo zgradil ob športni infrastrukturi. Oktobra 2008 sta Grep in družba Delta Immobilia nato sklenila tudi pogodbo o nakupu trgovsko-poslovnega dela Stožic v velikost 103.000 kvadratnih metrov za 242,5 milijona evrov. Novembra 2008 sta družbi kupnino nekoliko znižali, na 223 milijonov evrov.

S tem dogovorom z Delto je Grep dobil potrebna sredstva za gradnjo Stožic. Delta je po ovadbi sodeč namreč Grepu že med gradnjo financirala določene stroške gradnje Stožic.

Občina Grepu ne zaračuna pogodbene kazni

V začetku leta 2009 pa je Delta, po mnenju policije zaradi posledic finančne krize, Grepu prenehala nakazovati denar. Nato je tudi odstopila od pogodbe za nakup trgovsko-poslovnega objekta. Grep je tako izgubil glavni vir financiranja gradnje tako stadiona in dvorane kot tudi zasebnega, trgovskega dela Stožic.

Grep zaradi tega ni mogel dokončati celotnega javnega dela Stožic do postavljenega roka, to je 30. junija 2010. Občina je nato z Grepom podpisala več aneksov za podaljšanje rokov. Z zadnjim aneksom je rok za izgradnjo javnega dela podaljšala do avgusta 2012.

Za vsak mesec zamude bi moral po pogodbi Grep občini plačati 1,88 milijona evrov. Tako bi moral Grep plačati skupno najvišjo možno kazen, določeno v pogodbi, 25 milijonov evrov. Vendar je občina določila, da za zamudo ni kriv Grep, temveč bistveno spremenjene nepredvidljive okoliščine. V aneksih je sicer zapisano, da ima Grep težave s pridobivanjem dolgoročnih posojil pri bankah za dokončanje Stožic zaradi zaostrovanja kreditnih pogojev Grepu.

Občina pa se po ugotovitvah policije ni le odpovedala pogodbeni kazni, temveč je za dokončanje javnega dela Stožic sama plačala 38,9 milijona evrov. Za toliko so namreč stroški gradnje presegali prvotno ocenjene stroške v višini 81 milijonov evrov.

Policija: odgovoren je Janković

Glede na zbrane dokaze policija meni, da so gradbinci in župan Janković odgovorni tako za podražitev projekta kot za težave pri sami gradnji. Gradis skupina G in Energoplan sta tako sklenila fiktivno partnerstvo z Merkurjem, da bi zadostila kriteriju v javnem razpisu doseganja 300 milijonov evrov prihodkov v letu 2006. Ta pogoj je bil v razpisu določen zato, da bi občina dobila dovolj velikega zasebnega partnerja z dovolj kapitala za izvedbo tako velikega posla, kot je gradnja Stožic. Ko se je Merkur umaknil iz posla in je propadel dogovor z Delto, pa družba Grep v lasti Gradisa in Energoplana zaradi majhnosti ni imela več zadosti prometa in sredstev, da bi lahko dobila primerno visoka posojila od bank za dokončanje Stožic.

Zoran Janković pa je po mnenju policije odgovoren, da ni preveril kapitalske ustreznosti Grepa in posledično zavrnil prenosa pogodbe z Merkurja, Gradisa in Energoplana na Grep. Obenem je Janković podpisal škodljivo pogodbo, da bo morebitne podražitve gradnje krila občina in ne gradbinci. S tem pa je občini povzročil strošek 38,9 milijona evrov, ki ga je morala slednja za dokončanje Stožic pokriti iz davkoplačevalskega denarja. Kot rečeno, pa policija Jankovića zaradi teh očitkov ni kazensko ovadila.

Za komentar zadeve smo zaprosili tudi Zorana Jankovića. V telefonskem pogovoru nam je povedal, da zadeve do končanega sodnega postopka v zvezi s Stožicami ne komentira. Uroš Ogrin pa se na našo prošnjo za komentar ni odzval.

Preberite še: Sporni posli družine Janković