Test dostopa do informacij (3): Inšpektorat zoper kršitelje ni ukrepal

Organov, ki nam niso odgovorili na naše zahteve za dostop do informacij javnega značaja in s tem kršili zakon, pristojna inšpekcija ni sankcionirala.

Inšpektorat za javni sektor ni izvedel nadzora na ministrstvih in občinah, ki kljub naši zahtevi niso posredovali informacij o stroških za službena potovanja njihovih predstojnikov. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) lahko inšpektorat uradno osebo organa, ki v 20 delovnih dneh informacij ne posreduje, kaznuje z globo med 625 in 1250 evri. Spomnimo, avgusta in oktobra letos smo izvedli analizo, ki je pokazala visoko stopnjo neodzivnosti ministrstev, njihovih organov v sestavi in mestnih občin na zahteve za posredovanje informacij javnega značaja.

106540407_91a13348ab_o
Foto: Jaine/BurningQuestion

Julija smo po elektronski pošti na 12 ministrstev, 32 organov v njihovi sestavi in 11 mestnih občin kot navaden državljan naslovili vprašanje o skupnih stroških za službene poti njihovih predstojnikov med marcem 2012 in februarjem 2013. Petnajst organov, med njimi pet ministrstev, je naše vprašanje ignoriralo, dva organa pa sta nam celo zastavila nezakonito vprašanje, zakaj podatke posredujemo. Kot nam je takrat pojasnila informacijska pooblaščenka, so podatki o stroških delovanja organa informacija javnega značaja, prosilec pa zahtevo zanjo ni dolžan utemeljevati niti ga organ za utemeljitev ne sme vprašati. Prav tako bi morali organi naše vprašanje o potnih stroških prepoznati kot zahtevo po ZDIJZ in zato nanjo odgovoriti v roku 20 delovnih dneh po prejemu zahteve.

Ker smo od nekaterih organov, ki so odgovorili na naše vprašanje, dobili podatek o zelo nizkih potnih stroških, smo septembra vse organe še uradno zaprosili še za dokumente, ki izkazujejo potne stroške njihovih predstojnikov. Štirje organi – ministrstvo za zunanje zadeve, Inšpektorat za javni sektor, Urad RS za mladino in Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij – niso v zakonsko določenem roku odgovorili ne na naše julijsko ne na septembrsko zaprosilo. Po pregledu dokumentacije se je še izkazalo, da nam je 11 organov prvič sporočilo prenizke stroške službenih potovanj.

Zaradi velikih pomanjkljivosti delovanja javnih organov, ki jih je pokazala naša analiza, smo se odločili preveriti, ali je za ignoranco ministrstev kdo odgovarjal. Devetintrideseti člen ZDIJZ namreč predpisuje kazni za takšno neodzivnost: inšpektorat za javni sektor lahko odgovorno osebo organa kaznuje z globo med 625 in 1250 evri. A na inšpektoratu so na naše vprašanje, koliko glob so izrekli na podlagi naših razkritji, odgovorili, da z analizo niso bili seznanjeni. Zato niso naredili nadzora pri niti enem organu.

Pojasnila inšpektorata lahko označimo za sprenevedanje. Naš prvi članek sta namreč povzemala časnik Delo in spletni portal Slovenskih novic. Obenem smo članek v celoti objavili tudi na najbolj branem tehnološkem portalu pri nas, Slo-Techu. Drugi članek pa je prav tako povzelo spletno Delo. Zato je težko verjeti pojasnilu, da z rezultati analize niso bili seznanjeni. V resničnost pojasnil dodatno dvomimo zato, ker je avtor tik pred objavo oktobrskega članka eno izmed inšpektoric inšpektorata po telefonu seznanil z rezultati prve analize in z dejstvom, da bo v kratkem objavljen še drugi članek na to temo. Kot omenjeno je bil inšpektorat za javni sektor eden izmed štirih organov, ki nam ni odgovoril ne na prvo ne na drugo zahtevo za informacijo o višini potnih stroškov njihovega glavnega inšpektorja. V pogovoru je inšpektorica avtorju tega zapisa potrdila, da je ona odgovorna za posredovanje informacij inšpektorata, in da je bila seznanjena z vsebino našega prvega članka. Kot nam je namreč pojasnila, nam na našo ponovno zahtevo po podatkih ni odgovorila, ker je sklepala, da podatkov zaradi objave našega prvega članka podatkov ne potrebujemo več. Na koncu prvega članka smo sicer zapisali, da bomo vse organe zaradi sumljivo nizkih stroškov za službena potovanja zaprosili za dokumente, ki bodo razkrili resnične stroške.

Inšpektorat za javni sektor nam je prejšnji teden še sporočil, da bodo naša vprašanja glede njihovega ukrepanja proti organom obravnavali kot pobudo za inšpekcijski nadzor, ki ga bodo izvedli v skladu s svojimi pooblastili. A tu bi lahko inšpektorji naleteli na težavo. Ker nam tudi inšpektorat za javni sektor ne na našo prvo ne na drugo zahtevo po informaciji o višini potnih stroškov ni odgovoril, bodo morali preiskovati tudi samega sebe. To pa bi lahko predstavljalo konflikt interesov. Zato smo 14. decembra inšpektorat vprašali, kako bodo ukrepali zoper samega sebe oziroma ali bo v tem primeru nadzor izvedel kdo drug. Ker nam na to vprašanje takrat niso odgovorili, smo jim 18. decembra poslali še eno elektronsko pošto z enakim vprašanjem. Odgovora do danes nismo dobili.

Informacijska pooblaščenka kršiteljev ne bi denarno kaznovala

Z vprašanjem, ali bi moral inšpektorat organe, ki nam niso posredovali zahtevanih podatkov, oglobiti, smo se obrnili tudi na informacijsko pooblaščenko. Nataša Pirc Musar meni, da ne. »Z določbo 39. člena ZDIJZ namreč ni imel namena sankcionirati vsakega molka organa, ampak zgolj izjemne “ekscesne” primere. Gre npr. za primere, ko organ izrecno noče odločiti po ZDIJZ tudi po našem pozivu in to tudi jasno pove. Takšne primere je inšpektorat po našem vedenju že sankcioniral,« nam je odgovorila.

Devetintrideseti člen ZDIJZ se sicer glasi: »Z globo najmanj 150.000 tolarjev in največ 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uradna oseba organa, če v predpisanem roku neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja […]«

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

74 prispevkov

Pod črto z oddajo Tarča o spornih poslih pri gradnji Stožic

TV Slovenija je v sodelovanju s Pod črto pripravila dvodelno oddajo o spornih poslih pri gradnji Stožic. Oddajo si je …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Article,

Epizoda 16: komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem

V tokratnem podkastu pojasnjujemo, zakaj ne moremo biti zadovoljni z odgovori predsednika vlade.

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem, Podcast
Podcast,

1 komentar

Mitja 27. 12. 2013, 12.47

Hvala za odlično analizo! Upam, da ne boste obupali, vaše delo je dragoceno!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno