Pet ministrstev padlo na testu dostopa do informacij. Pirc Musar: nedopustno

Izvedli smo test: ministrstvom, organom v sestavi in mestnim občinam smo kot državljan postavili preprosto vprašanje o višini stroškov za službene poti njihovih predstojnikov. Želeno informacijo nam je v zakonsko določenem roku posredovalo le 60 odstotkov vprašanih.

Kar 15 izmed 55 javnih ustanov, med njimi pet ministrstev, je ignoriralo naše vprašanje o stroških za službena potovanja njihovega predstojnika, dve pa sta celo spraševali, zakaj podatke rabimo. Izvedli smo namreč test odzivnosti ministrstev, organov v sestavi in mestnih občin na vprašanja državljanov. Komentar informacijske pooblaščenke: Takšna ignoranca je nedopustna.

Članek je objavljen tudi na spletnem portalu Slo-Tech

koda 6Novinarska konferenca ministra za izobrazevanje, znanost in sport Jerneja Pikala z naslovom Z znanjem iz krize, na kateri bo predstavil doslej opravljeno delo ministrstva in prednostne projekte do konca leta; MIZS, novinarsko sredisce, Masarykova 16, LJUBLJANAFoto: Nebojsa Tejic/STA
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Jernej Pikalo, se je v raziskavi odrezalo najslabše, saj nam niti oni niti oba organa v sestavi niso posredovali želenih podatkov. Foto: MIZŠ

»Brez pregledne javne uprave ni odgovornega vladanja. Skrivalnice, ki se jih gre marsikatera vlada, vodijo v korupcijo in popolno nepreglednost porabe javnega denarja,« je na naše vprašanje, zakaj je dostop javnosti do informacij o delovanju javnih ustanov pomemben, odgovorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Informiran posameznik lahko namreč z veliko več argumenti nasprotuje tistim dejanjem vlade, za katere misli, da so napačna. In to je osnova sodelovalne demokracije.

Pa je naša državna in občinska uprava odprta za vprašanja državljana? To tezo smo se odločili preizkusiti.

Najprej moramo priznati, da ideja ni zrasla na našem zelniku. Septembra lani je namreč ameriška tiskovna agencija Bloomberg izvedla podoben poskus. Dvajsetim ameriškim ministrstvom in 37 večjim državnim agencijam je zastavila vprašanje o stroških službenih poti njihovih predstojnikov. Rezultati so bili porazni: v zakonsko določenem roku 20 dni je agenciji odgovorilo le eno ministrstvo in sedem državnih agencij.

Poskus smo ponovili z manjšimi spremembami. Pri Bloombergu so za informacije zaprosili z uradnim dopisom in sklicevanjem na njihov zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Mi pa smo se vprašali, koliko naših ustanov bo v zakonsko določenih 20 delovnih dneh odreagiralo na vprašanje državljana, ki ni tako vešč pravnih nians. Zato smo kot navaden državljan 18. julija poslali elektronsko pošto na naslove glavnih pisarn izbranih javnih ustanov, v kateri smo jih povprašali o višini skupnih stroškov njihovega predstojnika za službena potovanja v času druge Janševe vlade (torej za obdobje marec 2012 – februar 2013). Za to obdobje se nismo odločili zaradi političnih vzgibov, kot bi nam kdo utegnil očitati, temveč zato, da bi javnim ustanovam kar se da olajšali iskanje podatkov. Zamenjave na mestu predstojnikov, ki se zgodijo z nastopom nove vlade, bi namreč lahko dodatno otežile izračun stroškov. Prav tako se nismo izrecno sklicevali na zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Pa morajo državne ustanove na takšno elektronsko pošto tudi odgovoriti? »V ZDIJZ je določba, ki piše: tudi če se posameznik izrecno ne sklicuje na zakon, a odgovorna oseba vidi, da gre za zahtevo po tem zakonu, mora v skladu z ZDIJZ tudi ravnati«, tako informacijska pooblaščenka. Vprašanje o stroških je nedvomno informacija javnega značaja, zato ustanove nimajo izgovora, da informacij ne bi posredovale. Četudi smo zanjo zaprosili brez uradnega dopisa, je jasna Pirc Musarjeva.

Rezultat: ignorantska ministrstva

A kot je pokazal odziv javnih ustanov na naša vprašanja, se velik del ministrstev, organov v sestavi in mestnih občin ne ravna po zakonu. Pet ministrstev od takratnih dvanajstih (mednje štejemo tudi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj ga vodi minister brez listnice) nam ni posredovalo nikakršnega odgovora na naše vprašanje. Ignoriralo nas je tudi šest izmed 32 organov v sestavi ministrstev, in štiri izmed enajstih mestnih občin. Ministrstvo za obrambo pa nam je v zvezi s stroški ministra in predstojnikov dveh organov v sestavi, Generalštaba slovenske vojske in Inšpektorata RS za obrambo, posredovalo izpise iz finančnega informacijskega sistema, iz katerih skupni stroški niso jasno vidni.

»Molk organa je zame nedopusten. Kar zadeva ministrstva, obstaja pri njih oseba, ki je zadolžena za dostop do informacij javnega značaja, in se ukvarja izključno s tem. Zato bi vaše vprašanje morala sprocesirati,« je jasna informacijska pooblaščenka. Tudi neodzivnost mestnih občin je zaradi njihove velikosti nedopustna.

ZDIJZ1 Zanimiv je tudi odziv Urada RS za preprečevanje pranja denarja in Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Ti so nam odgovorili z vprašanjem, če jim lahko pojasnimo, zakaj podatke potrebujemo. »To je absolutno neustrezno in nezakonito vprašanje. Osnovno pravilo dostopa do informacij javnega značaja je prost dostop do informacij v smislu, da posamezniku nikoli ni treba pojasnjevati, zakaj informacije rabi, državni organ pa tega tudi ne sme vprašati,« je jasna informacijska pooblaščenka.

Višine stroškov nam niso posredovali še iz Inšpektorata RS za kulturo in medije ter Policije. Prvi so nam odgovorili, da »če ste novinar in postavljate novinarsko vprašanje se prosim obrnite na službo za odnose z javnostmi«. Policija pa si je rok za odgovor z obrazložitvijo, da v 20 delovnih dneh ne bodo mogli pridobiti zahtevane dokumentacije, podaljšala še za 30 navadnih dni. »Podaljšanje roka je stvar, ki jo v praksi težko presojamo, ni pa sankcij za kaj takega. Rok si organ lahko podaljša, če gre za obsežno zahtevo. Kako obsežna je bila ta vaša zahteva je pa stvar debate…,« je odziv Policije komentirala Nataša Pirc Musar. Policija nam je sicer skupno višino stroškov posredovala pet dni po preteku prvotnega roka.

brez odgovora
Za povečavo klikni na sliko

Najslabše se je v naši raziskavi sicer odrezalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi minister iz kvote stranke SD in predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jernej Pikalo. Ne ministrstvo ne oba organa v sestavi ministrstva nam namreč niso posredovali želenega podatka, kar je edini tak primer. Ministrstvo in Inšpektorat RS za šolstvo in šport so našo zahtevo ignorirali. Urad RS za mladino pa je na naše vprašanje odgovoril z svojo poizvedbo, ali potrebujemo le podatke o stroških dnevnic, letalskih kart, goriva, hotelov, ali tudi podrobnejšo analizo. Na naš odgovor, da potrebujemo le prvo, so nam odgovorili, da bomo podatke dobili v parih dneh. A nanje čakamo še danes.

Hitra odzivnost tistih, ki odgovarjajo

Edina spodbudna novica našega poizkusa je hitra odzivnost tistih organov, ki so nam posredovali zahtevane informacije. Ministrstva so za odgovor potrebovala v povprečju pet delovnih dni, rezultat kvari ministrstvo za notranje zadeve, kjer so za odgovor potrebovali 18 dni. Organi v sestavi ministrstev so se s povprečjem treh dni odrezali še bolje. V tej skupini najdemo tudi najhitrejši odziv: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nam je odgovorila še isti dan. Največ časa za odgovor so si vzele mestne občine: te so povprečno odgovorile v osmih delovnih dneh.

zdijz2

ZDIJZ3

ZDIJZ4

Pa tajne službe?

Z vprašanjem o stroških za službene poti smo se obrnili tudi naši tajni službi, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in Vojaško obveščevalno službo (OVS). Obe sta nam na vprašanji odgovorili, želenih podatkov pa nam nista dali. Na OVS so nas napotili na obrambno ministrstvo, Sova pa nam je prek urada vlade za komuniciranje sporočila, da so podatki tajni.

Pri tajnih podatkih je treba presojati javni interes, torej zakaj nekdo sprašuje po teh podatkih, pojasnjuje informacijska pooblaščenka. Samo na podlagi radovednosti se jih zato ne da dobiti. Če pa bi želeli izkazati, da je predstojnik tajne službe na primer nenormalno veliko potoval, pa bi informacijski pooblaščenec lahko presodil, da tajna služba podatke mora dati.

Nenavadno nizki stroški

stroski
Za povečavo klikni n sliko

Kakšni pa so bili stroški za potovanja predstojnikov v med marcem 2012 in februarjem 2013? Presenečajo zelo nizki stroški večine organov: kar devet izmed 34 vodij ustanov ni namreč imelo nikakršnih stroškov za službena potovanja. Stroške, višje od tisoč evrov, pa izkazuje le 11 organov.

Ti stroški za predstojnike ustanov ne morejo držati, meni Nataša Pirc Musar: »Ena dvodnevna pot v Bruselj stane na osebo 900 evrov, organi pa brez potovanj na sedež večine evropskih inštitucij ne morejo delati, ker se večina stvari dogaja tam.«

Možno je sicer, da nam organi niso sporočili stroškov, ki jih pokrije evropski proračun. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nam je na primer povedala, da so vse stroške poti Vide Čadonič Špelič pokrile evropske institucije, zato stroški za njena potovanja znašajo nič evrov. »Ampak to je še vedno javni denar, posredovati bi vam morali tudi podatek o stroških, ki jih je pokrila EU. Poleg tega mora slovenski proračun te izdatke založiti, šele nato jih EU povrne,« meni informacijska pooblaščenka.

Zato bomo vse organe zaprosili za dokumente o službenih potovanjih, ki bodo razkrili tudi te stroške, in podatke tudi predstavili.

Odgovor ministrstva za obrambo (MORS) na članek

odgovor MORS (pdf)

Odgovor avtorja na odgovor MORS

Iz izpiskov ni jasno vidno, katera kolona predstavlja skupne stroške. Krepko sta namreč tiskana dva zneska: pod točko 7 (ime kolone je “Znesek pr.odr.”) in točko 8 (“Znesek odr. PN”). Tako tudi ni jasno, na katero kolono se nanaša pripisana beseda “skupaj”. Barvna označba skupnih stroškov se ne vidi jasno.

Prosilec bi seveda lahko zaprosil za dodatno razlago, ampak ker je bil namen članka v prvi vrsti videti, kakšen odgovor bomo dobili, in ne kakšni so skupni stroški za potovanja, avtor članka ni zahteval dodatnih pojasnil. Če bi jih, bi moral z vidika enake obravnave vseh organov tudi ostalim, ki so na primer spraševali, zakaj podatke rabi (nezakonito vprašanje), odgovarjati. To pa ni bil namen članka.

Anže Voh Boštic

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

74 prispevkov

Pod črto z oddajo Tarča o spornih poslih pri gradnji Stožic

TV Slovenija je v sodelovanju s Pod črto pripravila dvodelno oddajo o spornih poslih pri gradnji Stožic. Oddajo si je …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Article,

Epizoda 16: komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem

V tokratnem podkastu pojasnjujemo, zakaj ne moremo biti zadovoljni z odgovori predsednika vlade.

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem, Podcast
Podcast,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno