Javno podjetje Energetika Ljubljana je od graditelja Stožic, zasebnega podjetja Grep, po nepotrebnem odkupilo prostore za hladilnico v športnem parku Stožice in s tem Grepu neupravičeno nakazalo tri milijone evrov javnega denarja, ki ga je Grep potreboval za dokončanje nekaterih del v Stožicah. Ta posel je bil sklenjen po posredovanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je zapisano v ovadbi nacionalnega preiskovalnega urada, ki smo jo z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili od specializiranega državnega tožilstva.

Energetika Ljubljana je namreč po ovadbi sodeč kljub poprejšnjim dogovorom o brezplačni uporabi prostorov od Grepa za tri milijone evrov odkupila prostor za postavitev centralnega hladilnega sistema v Stožicah, nato pa stroške tega nakupa z zaračunavanjem dražjih storitev ljubljanski občini deloma prevalila na občinski proračun, torej na davkoplačevalce. Energetika se je po ugotovitvah policije najprej upirala nakupu prostorov, nato pa je v nakup naknadno privolila po posredovanju Jankovića.

Obenem je Energetika prostore kupila po bistveno višji ceni od tržne. Tržna cena prostorov je znašala med 300.000 in 600.000 evri, Energetika pa je zanje plačala kar tri milijone evrov. S tem je zasebnemu podjetju Grep, ki je bilo takrat že v finančnih težavah, omogočila sredstva, s katerimi je lahko dokončalo nekatera dela v Stožicah. Po mnenju policije je bilo hitro končanje del v Stožicah za Jankovića bistvenega pomena, saj so morala biti dela končana pred županskimi volitvami jeseni 2010. Janković je bil takrat ponovno izvoljen za župana Ljubljane.

Nacionalni preiskovalni urad je specializiranemu državnemu tožilstvu ovadbo podal marca 2014. Sodeč po osebni spletni strani Zorana Jankovića je zadeva trenutno v fazi sodne preiskave.

Energetika ponudila brezplačen sistem hlajenja

Policijska ovadba v primeru prodaje prostora za hladilno strojnico v kompleksu Stožice nekdanjega direktorja Energetike Hrvoja Draškovića bremeni zlorabe položaja, direktorja Grepa Uroša Ogrina in Zlatka Srako pomoči pri zlorabi položaja, župana Jankovića pa napeljevanja k zlorabi položaja. Iz ovadbe je razviden potek dogodkov nakupa prostora za hladilno strojnico v športnem parku Stožice.

Zgodba se je začela septembra 2008 s ponudbo javnega podjetja Energetika Ljubljana v lasti ljubljanske občine graditelju Stožic družbi Grep za inštalacijo daljinskega sistema za hlajenje športnega parka in trgovskega dela Stožic.

V Stožicah naj bi po prvotnih načrtih inštalirali »klasičen« sistem hlajenja s tremi ločenimi hladilnimi napravami za vsak objekt posebej – nogometni stadion, športno dvorano in trgovski del. Centralni sistem hlajenja, ki ga je nato ponudila Energetika, pa bi bil cenejši in bi potreboval manj električne energije.

Pogoji Energetike so bili za Grep zelo ugodni. Postavitev predlaganega centralnega sistema v Stožicah bi bil za Energetiko pilotski projekt. Z njim so želeli testirati, kako bi bolje izkoristili svoj vročevod v poletnih mesecih. Predlagan sistem bi namreč iz vroče vode proizvajal hlad. Energetika je Grepu ponudila, da bi sama kupila opremo za hladilno napravo in brezplačno postavila centralni hladilni sistem v Stožicah. V zameno so želeli, da Grep v Stožicah brezplačno zagotovi prostor, na katerem bi lahko postavili centralno hladilno strojnico.

Po pogodbi o gradnji Stožic med ljubljansko občino in Grepom je moral tako kot ostala gradbena dela Grep financirati tudi izgradnjo hladilnega sistema. Družba Luz, ki je za Grep opravljala projektantska dela, je ocenila, da bi Grepu ponudba Energetike prihranila vsaj 1,2 milijona evrov stroškov s postavitvijo hladilnega sistema. Pri Luzu so izračunali še, da bi centralni hladilni sistem letno pomenil še prihranek 80.000 do 100.000 evrov pri stroških ogrevanja. Prav tako bi centralni hladilni sistem porabil manj prostora v Stožicah kot najprej predvideni klasični sistem s tremi ločenimi hladilnimi napravami.

Leto dni od ponudbe Energetike, septembra in oktobra 2009, so med Energetiko in Grepom potekali pogovori za izgradnjo centralnega hladilnega sistema. Družba Energetika je vztrajala, da želi v zameno za brezplačno dobavljeno opremo in postavitev sistema od Grepa dobiti brezplačen prostor v Stožicah za postavitev centralne hladilne strojnice. Grep pa je želel Energetiki tak prostor prodati – pa čeprav bi že s prvotno ponudbo Energetike, po katerem bi Grep dal prostor Energetiki na voljo brezplačno, pri gradnji prihranil najmanj 1,2 milijona evrov. Prostor, ki bi ga dal Grep na voljo Energetiki, bi bil obenem bistveno manjši od prostora, ki bi ga Grep porabil, če bi postavil svoj, prvotno predvideni tridelni hladilni sistem.

Devetnajstega oktobra 2009 sta obe družbi podpisali pismo o nameri za izgradnjo centralnega hladilnega sistema. Energetika bi po tem pismu financirala opremo za sistem in ga tudi postavila. Dogovorili sta se še za fiksno ceno dobave hladu v višini 30.000 evrov na megavat na leto. Glede pogojev za pridobitev prostora za strojnico pa se družbi nista mogli dogovoriti. Zato sta v pismu zapisali, da bo Energetika prostor bodisi dobila brezplačno bodisi ga bo od Grepa odkupila.

Po domnevnem posredovanju župana privolili v odkup

Med februarjem in majem 2010 so nato med Energetiko in Grepom potekala usklajevanja pogodbe o gradnji hladilnega sistema. Kot je razvidno iz elektronske korespondence, ki jo je zasegla policija, sta se družbi v pogovorih dogovorili, da bo Energetika prostor za postavitev centralne hladilne strojnice v Stožicah od Grepa dobila v brezplačno uporabo.

Direktor Energetike Hrvoje Drašković je nato 17. maja 2010 podpisal pogodbo za postavitev centralnega hladilnega sistema. Pogodba je določala, da bo Energetika prostor za strojnico od Grepa dobila brezplačno. Pogodbo je Energetika v podpis po kurirju poslala tudi Grepu. Po ugotovitvah policije je Hrvoje Drašković o vsebini pogodbe in o svojem podpisu dva dni pozneje, 19. maja 2010, po elektronski pošti obvestil tudi župana Zorana Jankovića.

Isti dan, torej 19. maja 2010, je Drašković Grepu in v vednost Zoranu Jankoviću poslal še eno elektronsko sporočilo, v katerem je zapisal: »Župan me je prosil, da vam pomagam, čeprav sem Urošu (najverjetneje Ogrinu, direktorju Grepa, op. a.) že rekel, da ne morem in ne bom kupil prostora. Zakaj, ker v kalkulaciji cene hladu, ki smo jo skupaj preverjali, itd naložba v prostor ni bila upoštevana. Zato smo določili FC (fiksno ceno, op. a.) 30.000 EUR za MWh projektirane moči in VC 35za MWh hladu.«  V nadaljevanju pa je Drašković še zapisal: »Nakup prostorov: dajmo se dogovorit!«. Policija na podlagi te zasežene elektronske korespondence sklepa, da Energetika od Grepa ni želela kupiti prostora za centralno hladilno strojnico, nato pa je to storila po posredovanju župana Jankovića.

Jankovićev vpliv

Policija iz zaseženih dokumentov v hišnih preiskavah v zvezi s preiskovanjem zadeve Stožice sklepa, da je imel Janković velik neformalni vpliv na poslovanje Energetike. Policija je med drugim zasegla elektronsko sporočilo direktorja Energetike Draškovića, s katerim je prek Jankovićeve tajnice Špele Ložar Jankovića seznanjal z natančnim finančnim stanjem v družbi. Drašković je Jankovića s temi podatki seznanjal, čeprav »Janković kot župan MOL ni imel nobene formalne vloge v zvezi z upravljanjem in nadziranjem družbe Energetika Ljubljana,« so kriminalisti zapisali v ovadbi.

Še en dokaz Jankovićevega vpliva na poslovanje Energetike je zasežena elektronska korespondenca med predstavniki občine, Zavoda Tivoli (zdaj Javni zavod šport Ljubljana), ki med drugim upravlja s športnim parkom Stožice, in Hrvoja Draškovića. Iz enega izmed elektronskih dopisovanj z maja 2011 izhaja, da naj bi Drašković na skupnem sestanku med njim, nekdanjim direktorjem Zavoda Tivoli Romanom Jakičem in Zoranom Jankovićem obljubil, da Zavodu Tivoli ne bo treba plačati porabljenega hladu v Stožicah, saj bo tega Energetika zavedla kot lastno porabo. Jakič je nato Jankovića prosil, naj poskrbi, da bo ta obljuba izpolnjena. Na fotokopiji elektronskega sporočila je na roke pripisano: »Roman, Hrvoje, za kakšno višino letnega zneska gre? Dogovorita!«, ob tem pripisu pa je podpisan župan Janković.

Drašković Jakičevim željam, da Stožice ne bi plačevale za hlad, ni želel ustreči. Jakič pa ga je spomnil na dogovor pri županu Jankoviću in da bo Energetika s tem prispevala svoj »delež družinske obveznosti« za Stožice, je zapisano v ovadbi policije. Na to dopisovanje med Draškovićem in Jakičem je svoje mnenje podal tudi Janković, ki je po ugotovitvah policije na fotokopijo elektronskega sporočila kot odgovor obema zapisal: »Z zanimanjem berem vajino dopisovanje. Naj se vaši srečajo, ugotovijo višino zneska, nato bosta prišla na kavo.« Konec aprila je nato Janković kot opombo na fotokopijo elektronske korespondence napisal: »inf. HD 24. 6. 2011 Zavodu Tivoli se eno leto ne obračunava fiksnega dela.« Najverjetneje gre za fiksni del cene hladu za Stožice.

Policija na podlagi zasežene korespondence in neformalnega vpliva Jankovića na poslovanje Energetike utemeljeno sklepa, da je Janković že na sestanku 18. maja 2010 direktorja Energetike Draškovića prepričal, da naj od Grepa odkupi prostor za centralno hladilno strojnico. Spomnimo, Drašković je 17. maja 2010 podpisal pogodbo, ki je določala brezplačno uporabo prostora. Devetnajstega maja pa je bil prostor že pripravljen odkupiti.

Energetika kupi prostor

Hrvoje Drašković je direktorja družbe Grep Uroša Ogrina in Zlatka Srako ter Zorana Jankovića v elektronskem sporočilu 19. maja opozoril tudi, da bodo morali v primeru odkupa prostora za strojnico stroške za odkup v obliki zvišane cene za dobavo hladu prevaliti na uporabnike športnega parka Stožice – torej tudi na občino in javne zavode v lasti občine. Torej: kupnino, ki jo bo dobilo zasebno podjetje Grep, bo na koncu pokril tudi občinski proračun. Janković je bil torej po ugotovitvah policije seznanjen že pred dejanskim nakupom prostora za strojnico.

Policija meni, da je Janković direktorja Energetike Draškovića prepričal v nakup strojnice zaradi bližajočih se volitev. Grep je s kupnino za prostor dobil dodatna finančna sredstva in na podlagi teh sredstev tudi dodatna posojila bank. S tem pa je lahko določene športne objekte v Stožicah končal še pred županskimi volitvami jeseni leta 2010. Janković je bil na teh volitvah ponovno izvoljen za župana Ljubljane.

Kupoprodajno pogodbo za prostor za strojnico so po ugotovitvah policije, ki temeljijo na zaseženi elektronski korespondenci, predstavniki Energetike in Grepa podpisali 27. maja 2010. Pogodba je sicer imela datum 25. maj 2010, zato policisti sumijo, da je bila pogodba antedatirana. Po pogodbi je Energetika kupila 572 kvadratnih metrov velik prostor za hladilno strojnico za 1,63 milijona evrov.

Ta cena je bila bistveno višja od tržne vrednosti prostora. Po oceni podjetja Luz, ki je za Grep opravljalo projektantska dela, bi bila tržna vrednost takega prostora med 300.000 in 600.000 evri. Sodeč po še eni analizi cene skupnih površin je znašala povprečna cena takih površin 364 evrov na kvadratni meter. Energetika pa je za prostor za strojnico po ugotovitvah policije odštela kar 2850 evrov na kvadratni meter.

Osemindvajsetega maja je Energetika Grepu 1,63 milijona evrov za odkup prostora tudi nakazala.

Kot je še ugotovila policija, v času prodaje prostora Grep sploh ni bil uradni lastnik tega prostora. Etažna lastnina v Stožicah je bila v skladu s pogodbo o gradnji Stožic določena šele po zaključeni gradnji objektov. Tako Energetika v času pogodbe ni imela nobenega zagotovila, da bo Grep po zaključeni gradnji dejansko postal lastnik prostora in bo lahko prostor v skladu s pogodbo nato prepisal na Energetiko. Namreč, prvotni načrti so predvidevali, da bi bil prostor za strojnico v solastništvu Grepa in občine. Hladilna strojnica bi namreč skrbela tako za hlajenje javnih objektov, torej športne dvorane in stadiona, kot tudi za hlajenje zasebnega dela Stožic, trgovskega centra.

Petindvajsetega maja sta Energetika in Grep podpisala tudi pogodbo o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora. V smislu soglašanja z vsebino pogodbe je to pogodbo kot predstavnik občine podpisal tudi Zoran Janković. Ta pogodba je določala, da se fiksni del cene hladu zviša s 30.000 evrov na megavat na leto na 38.000 evrov na megavat na leto. Z omenjenim povišanjem cene za 8000 evrov na megavat so na Energetiki prevalili stroške nakupa prostora za strojnico na uporabnike športnega parka Stožice – torej na občino, javne zavode in kasnejše najemnike prostorov trgovskega centra.

Na podlagi opisanih dokazov policija direktorju Energetike Draškoviću očita, da pri nakupu prostora za hladilno strojnico ni ravnal kot dober gospodar. Od Grepa je kupil prostor, ki takrat sploh ni bil v lasti tega podjetja. Obenem pa je za prostor plačal bistveno previsoko ceno. Janković pa je po podatkih policije vedel, da bo drag nakup prostora na koncu moral pokriti proračun občine in občinskih zavodov, saj bodo ti kot uporabniki Stožic plačevali višje račune za dobavo hladu.

Ponovne težave Grepa

Poleti 2011 je po ugotovitvah policije Grep ponovno zašel v finančne težave. Zato so se julija in avgusta 2011 predstavniki Grepa in Energetike prek elektronskih sporočil pričeli dogovarjati za nov posel. Tokrat naj bi Energetika od Grepa odkupila še določeno komunalno infrastrukturo: priključne vročevode, priključni plinovod, toplotne postaje in transformatorske postaje v športnem parku Stožice.

Po ugotovitvah policije Energetika ni imela nobene potrebe po nakupu te infrastrukture. Že pismo o nameri izgradnje centralnega hladilnega sistema je namreč določalo, da mora to infrastrukturo zgraditi in financirati Grep. Enako je določala tudi že podpisana pogodba o gradnji naprav med Energetiko in Grepom, katero je s svojim podpisom v imenu občine potrdil tudi Janković. Še več, obveznost, da mora to infrastrukturo financirati Grep, je bila določena tudi s pogodbo o opremljanju za območje Športnega parka Stožice, podpisano med občino in Grepom januarja 2009.

S tem se po mnenju policije »potrjujejo očitki, da so dogovori o odkupu predmetne komunalne infrastrukture potekali izključno z razlogom, da se družbi Grep, d. o. o., zagotovijo finančna sredstva, med drugim tudi za plačilo avansov za dobavo opreme za stadion, saj so z dokončanjem le-tega že močno zamujali, istočasno pa so se zavedali tudi možnosti izgube evropskih sredstev«. To po prepričanju policije dokazuje tudi zaseženo elektronsko sporočilo, v katerem Vesna Korent, ki je za Grep urejala finančne posle, direktorja Grepa Uroša Ogrina in Zlatka Srako sprašuje, na kateri račun naj Energetika nakaže kupnino za vročevod v višini 660.000 evrov, saj se namreč boji, da jim bodo zaradi dolgov banke denar takoj pobrale.

Dvanajstega avgusta 2011 je predstavnik Energetike po elektronski pošti na Grep poslal končni osnutek pogodbe za prodajo opisane komunalne infrastrukture, pa tudi financiranja nekaterih dodatnih stroškov, kot je nabava glikola za ogrevanje zelenice na stadionu. Predviden znesek pogodbe, o katerem so se vpleteni dogovarjali prek elektronskih sporočil, je bil 821.000 evrov.

Vendar pa pogodba sama ni vsebovala zneska. V elektronski pošti je namreč predstavnik Energetike zapisal, da se mora direktor Drašković še odločiti, kaj storiti z dodatnimi stroški: »… se bo naš direktor izjasnil kaj je z dodatnimi stroški (glikol, el. moč, kaktus, fikus) bom vpisal končno vrednost v pogodbo,« je v elektronskem sporočilu zapisal predstavnik Energetike. Iz tega sporočila gre po mnenju policije sklepati, da se je tudi predstavnik Energetike zavedal, da so dodatni stroški, ki bi jih Energetika morala plačati Grepu, neupravičeni in določeni le z namenom, da bi Grepu lahko nakazali čim več denarja. Verzija te pogodbe je bila poslana tudi tajnici župana Jankovića s pripisom, da »bodo lahko tam (na občini, op. a.) sprintali in se do konca dogovorili!«

Iz zaseženih elektronskih sporočil je po policijski ovadbi sodeč tudi razvidno, da naj bi se na sestanku na ljubljanski občini Energetika in Grep dokončno dogovorila za odkup infrastrukture. Da je Janković aktivno sodeloval pri nameravanem odkupu, pa po mnenju policije dokazuje tudi zasežena elektronska pošta, v kateri je uslužbenec Energetike notranjemu revizorju družbe pojasnil, da je trenutno »zaradi nujnosti postopka odkupa dela infrastrukture od investitorja GREP v Športnem parku Stožice, ki ga mora Energetika po naročilu župana realizirati v tem tednu«, zaposlen z omenjeno zadevo. Brigiti Ermenc iz Javnega holdinga Ljubljana pa je ta uslužbenec pojasnil: »Rad bi pripravil vse dokumente, da bo možen odkup, ker je na strani prodajalca (Grep, op. a.) in njegovega javnega partnerja (ljubljanske občine, op. a.) velika nervoza, zaradi pričakovane kupnine.«

Šestnajstega avgusta 2011 je imel Janković po ugotovitvah policije nato sestanek z direktorjema Grepa. Od takrat dalje o poslu prodaje infrastrukture Energetiki ni bilo več govora. Pogodba pa na koncu ni bila podpisana. Policija sumi, da do podpisa ni prišlo, saj so na občini ugotovili, da bi moral po obstoječih pogodbah to infrastrukturo v celoti financirati Grep.

Prodaja prostora za strojnico, drugič

Propad posla za odkup komunalne infrastrukture je pomenil, da Grep še kar ni imel denarja za dokončanje del na stadionu. Zato sta po mnenju policije Janković in Grep začela iskati nove načine, kako bi zagotovila dodaten denar Grepu. Na sestanku 16. avgusta naj bi se tako po mnenju policije Uroš Ogrin, Zlatko Sraka in Janković dogovorili tudi, da bodo dodatna sredstva Grepu zagotovili z aneksom h kupoprodajni pogodbi za prostor hladilne strojnice.

Kot rečeno, je javno podjetje Energetika Ljubljana ta prostor za 1,63 milijona evrov od Grepa odkupilo že maja 2010. Osemnajstega avgusta 2011 pa je predstavnica Energetike Grepu poslala aneks k pogodbi za nakup prostora, po kateri bi morala Energetika Grepu za prostor plačati dodatnih 1,44 milijona evrov. Uradni razlog za to dodatno plačilo je bil, da se je pri vzpostavljanju etažne lastnine prvotni izračun kupnine glede na kvadratni meter prostora izkazal za neustreznega in da morajo zato kupnino izračunati glede na kubični meter prostora. Tako je Grep Energetiki zaračunal 476 evrov na kubični meter prostora za strojnico, kar je nakup prostora podražilo z 1,63 milijona evrov na 3,07 milijona evrov.

Čeprav je bil prostor že leto dni v lasti Energetike, je njen direktor Drašković privolil v zvišanje kupnine, ki s prvotno pogodbo o prodaji ni bilo predvideno. Po končanem poslu pa zaradi hipoteke bank na prostoru za strojnico Energetika sploh ni mogla vpisati lastninske pravice nad prostorom.

Drašković je sicer na zaslišanju policiji povedal, da je bil projekt postavitve centralnega hladilnega sistema v Stožicah strateški projekt Energetike, družba pa je pri tem poslu zasledovala svoje ekonomske interese. Janković pa je na zaslišanju povedal, da ni niti pomagal niti vplival na Draškovića v tem poslu in da je bil posel produkt Energetike.

Policija pa meni, da je Drašković vedel, da je prostor za hladilno strojnico bistveno preplačal. To dokazujejo z elektronskim sporočilom, v katerem je marca 2012 uslužbencema Energetike Stojanu Smolnikarju in Jerici Halilović dal navodila za pripravo odgovora na novinarsko vprašanje v zvezi z nakupom prostora. V zvezi s kupnino je Hrvoje Drašković v sporočilu zapisal: »Kako se bomo izvili za visoko ceno kupnine pa ne vem. LPH.«

Ugotovitev, da je bil Drašković k odkupu prostora napeljan, pa po mnenju policije pritrjuje elektronska korespondenca z uslužbenko ljubljanske občine Jasno Plazl z aprila 2013, v katerem ga je Plazl obvestila, da Energetika ne more vpisati lastninske pravice za prostor centralne hladilne strojnice. Drašković ji je odgovoril: »Kaj naj ti rečem. Ali bi rajši, da vprašam kdo je vse skupaj zajebal. Lp h.«

Za komentar zadeve smo zaprosili Zorana Jankovića. V telefonskem pogovoru nam je povedal, da zadeve do končanega sodnega postopka ne komentira. Tudi na Energetiki Ljubljana so nam povedali, da zadev, ki so v pravnem postopku, ne morejo komentirati. Uroš Ogrin pa se na našo prošnjo za komentar ni odzval.

Preberite še: Sporni posli družine Janković