Pred slabimi štirimi meseci se je avtor tega zapisa odločil, da bo poskušal udejaniti idejo, ki si jo je zamislil že pred časom. Ideja je bila drzna – ustvariti lasten spletni medij, ki ne bi bil vpet v dnevni pritisk objavljanja vedno enako površinskih novičk o trenutnem političnem in gospodarskem dogajanju v naši, trenutno precej ubogi, Sloveniji. Avtor je ocenil, da je le z ustanovitvijo lastnega portala mogoče prekiniti takšno prakso. Uveljavljeni slovenski mediji so namreč osredotočeni predvsem na pisanje instant novic, ki so naslednji dan že pozabljene. Posledica je hiter tempo novinarskega dela, ki ne dopušča poglobljenega razmisleka o perečih temah naše družbe – čeprav je morda v današnjih časih tak premislek še posebno potreben.

Avtor upa, da je portal podcrto.si vsaj deloma zapolnil to praznino. V kratkem času svojega obstoja je odprl nekaj tem, za katere upa, da so bile vredne pozornosti bralca.

Najprej smo pod drobnogled vzeli porabo evropskih sredstev: razkrili smo zamrznitev 242 milijonov evrov izplačil iz bruseljske blagajne zaradi (pre)velikega obsega goljufij pri porabi sredstev. Opozarjali smo na morebitno izgubo več sto milijonov sredstev zaradi ležerne priprave projektov v preteklih letih, ki bi jih lahko financirali iz evropskega denarja. Čudili smo se tudi vedno previsokemu načrtovanju prilivov evropskega denarja v slovenski proračun, zaradi česar se mora naša država nato vedno znova zadolževati in na ta dolg plačevati visoke obresti.

Razkrili smo neučinkovito pripravo javnega razpisa na zavodu za zaposlovanje, ki je prosilcem za subvencijo za odprtje espeja povzročila dodatne težave pri pridobivanju subvencije. Pisali smo o nepoštenem dvigovanju cen mobilnih operaterjev Simobila in Mobitela, ki sta uvedla minutno obračunavanje klicev. Ukvarjali smo se tudi s podatkovnim novinarstvom – s pomočjo programerjev smo združili bazi davčnih neplačnikov in Supervizorja ter razkrili podjetja, ki ne plačujejo davkov, a služijo z državnimi posli.

Lotili smo se še preiskovalne zgodbe o lanski balonarski nesreči na ljubljanskem barju in razkrili, da so inšpektorji že vsaj leto in pol pred nesrečo vedeli za nevarno letenje pilota balona, udeleženega v nesreči, a niso ukrepali. Naredili smo tudi preizkus odzivnosti javnih organov na vprašanja državljana in pisali o nespodbudnih rezultatih preizkusa. Razkrili smo nesmotrno poslovanje ministrstva za notranje zadeve, zaradi česar družba Mirage toži državo za 3,67 milijonov evrov. Objavili smo poglobljen intervju z veleposlanikom ZDA Josephom Mussomelijem in se spraševali, zakaj Slovenija ni visokotehnološko gospodarstvo.

V kolikor, dragi bralci, menite, da naše zgodbe niso bile vredne vaše pozornosti, je seveda jasno, zakaj njihov avtor z njimi ne more preživeti. V kolikor pa mislite, da niso bile za odmet, pa dovolite, da avtor glede na svoje izkušnje odgovori na vprašanje, zakaj je poklic svobodnega novinarja pri nas tako rekoč nemogoče opravljati.

Koncept portala podcrto.si je bil relativno preprost: prodajati poglobljene vsebine različnim, predvsem tiskanim medijem pri nas in si tako kriti stroške življenja in delovanja portala. Avtor je ob tem upal, da bi lahko čez čas portal stopil na samostojno pot. A izkazalo se je, da niti prvi korak ne bo mogoč. Cena, ki so jo bili uveljavljeni mediji pripravljeni plačati za poglobljeno zgodbo, se je namreč gibala med 60 in 100 evri. Če vzamemo v obzir dejstvo, da bi lahko avtor glede na izkušnje na mesec napisal okoli šest zgodb, je jasno, da se računica ne izide.

V tem spoznanju je treba iskati tudi odgovor, zakaj naši mediji niso kakovostni. Kakovost medijske krajine je v največji meri odvisna od tiska (kamor štejem tudi spletne portale), saj ti v največji meru diktirajo, katere novice bodo dobile prostor v avdiovizualnih medijih. Kot je kaj kmalu ugotovil avtor tega zapisa, noben izmed resnih tiskanih medijev pri nas ni pripravljen investirati v kakovost. Urednik enega izmed časnikov je avtorju odkrito povedal strategijo njegovega medija, ki gre nekako takole: važno je zapolniti prostor časopisa – in bolje je, če stane članek, ki zapolnjuje eno stran časnika, 60, kot pa 600 evrov.

Nekakovostno oziroma površinsko poročanje medijev o perečih problemih v družbi ter praktičen neobstoj preiskovalnega novinarstva v resnih medijih tako v večini primerov ni plod kakšne zarote ali upravljanja z mediji iz Murgel ali Grosuplja oziroma Šentilja pri Velenju, temveč preproste poslovne odločitve: namesto vlaganja v poglobljene vsebine so se tiskani mediji pri nas odločili rezati stroške. Avtor tega zapisa meni, da je to samouničujoča strategija: manj novinarjev pomeni še bolj površinske novice in s tem še manjše zanimanje bralcev, kar se bo odrazilo v še manjši nakladi časnika. Zato bi bilo morda tudi s poslovnega vidika za časnike smiselno razvijati svoje vsebine – analize, ki bi bralcu ne le povzele, temveč tudi razlagale dogajanje v družbi, in preiskovalne članke, ki bi opozarjali na nepravilnosti v družbi. Le čas bo pokazal, če ima avtor tega zapisa prav.

Ni nujno, da je portal podcrto.si ugasnil za vedno. Avtor je sicer (tudi zaradi finančnih razlogov) za določen čas sprejel službo, ki mu tako zaradi pomanjkanja časa kot tudi zaradi konflikta interesov ne bo več omogočala objavljanja vsebin na portalu. V kolikor pa se bo v prihodnosti pokazala možnost za pridobitev sredstev za nadaljnji razvoj portala, pa se spet oglasimo!

Anže Voh Boštic