Sodišče nasilnežem: če vam žena žali mater, jo udarite le enkrat!

Sodišče v Grosupljem je vsem, ki konflikte radi rešujejo s silo, dalo zanimiv poduk: za umiritev razburjenega partnerja zadošča ena klofuta.

Foto: Evropski parlament/Flickr
Foto: Evropski parlament/Flickr

Po presoji okrajnega sodišča v Grosupljem za umiritev izbruha zmerjanja in psovanja zadošča, da mož ženi prisoli eno klofuto, nikakor pa je ne sme udariti večkrat. V nasprotnem primeru bo vsak nadaljnji udarec obravnavalo kot obteževalno okoliščino.

Takšen nauk nam ponuja sodba okrajne sodnice Biserke Zupanec, katere kopijo smo pridobili. V  kopiji je sicer prekrit datum sodbe, a po navedbah vira je bila izdana pred nekaj leti. Na grosupeljskem sodišču originalne sodbe niso uspeli najti.

Sodba obravnava primer družinskega nasilja na področju Grosupljega. Po navedbah obtoženca ga je žena usodnega dne z zmerjanjem, da je mamin sinček, zbudila iz dremeža. Obtoženi se je umaknil v drugo sobo, a žena ni odnehala, saj ga je najprej poslala, kot navaja sodba, »v pičku mater«, nato pa je v isti kraj poslala tudi mater obtoženca. Ker se žena kljub ponovnemu opozorilu obtoženca ni umirila, jo je ta najprej »z roko večkrat klofnil po obrazu, nato pa jo je vrgel po tleh in se ji usedel na trebuh, ob tem pa jo še naprej klofutal po obrazu, v posledici česar je utrpela udarnino trebušne stene in obtolčenje levega lica,« navaja sodba.

Sodišče je obtoženca zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni. V zapor mu ni bilo treba iti, saj, kot poudarja sodišče, sta bila obtoženec in njegova žena v času izreka sodbe v postopku razveze. Zato je upravičeno pričakovati, da svojih nasilnih dejanj ne bo mogel več ponavljati.

Iz sodbe sodišča gre tudi sklepati, da bi jo obtoženec odnesel še bolje, če bi ženo udaril le enkrat. Kot je zapisano v sodbi, je sodišče:

[V] okviru tehtanja olajševalnih in obteževalnih okoliščin pač upoštevalo poleg okoliščin, da je bil obtoženec pod čustvenim pritiskom glede na to, da mu je [žena] opsovala mater, in glede na to, da je šlo za enkraten dogodek, je sodišče navedeno štelo kot olajševalne okoliščine, prav tako tudi, da je obtoženec nekaznovan, v okviru obteževalnih okoliščin pa je sodišče upoštevalo, da je obtoženec večkrat klofnil oškodovanko, saj bi po presoji sodišča zadoščala že ena klofuta v primeru, da obtoženec res ni mogel oškodovanki z besedami ustaviti njenega izbruha zmerjanja in psovanja njega in njegove mame, nikakor pa ne, da se je poslužil fizičnega nasilja s klofutanjem, še celo več, da jo je pahnil na tla, in ko se ji je usedel na trebuh, še naprej klofutal.

Za komentar sodbe smo zaprosili Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo, ki se ukvarja tudi s pojavom nasilja v družini. V pristojnost sodišča težko posega, je zapisala v odgovoru. A obenem poudarja: »Včasih se zdi, da na videz naredimo zelo veliko za osveščanje javnosti tako laične kot tudi strokovne, pa nas vendar še čaka veliko dela.«

Murgel se še sprašuje, ali gre v obrazložitvi sodbe, da za umiritev žene zadošča že ena klofuta, le za besedni lapsus, ali pa je tako tudi resnično mnenje sodišča. »V vsakem primeru moramo spoštovati ničelno toleranco do nasilja, žal pa ima ob vsem tudi kazensko pravo svoje zakonitosti, ki jih prav tako ne smemo zanemariti.«

»Menim, da se moramo vsi, ki delujemo na področju nasilja v družini, zavedati pereče problematike in je ne postavljati za zaprta vrata. Odnos institucij do nasilja v družini mora biti jasen in neomajen in se ga absolutno ne zagovarja. Vsak posameznik, ki se srečuje s temi primeri pa mora razumeti, da naša osebna stališča in predsodki pri našem delu nimajo kaj iskati. Ob navedeni zapisani presoji sodišča lahko samo ugotovimo, da bo treba na področju osveščanja o nasilju v družini še marsikaj postoriti,« je še dodala Sendi Murgel.

Sodba grosupeljskega sodišča je praktičen pokazatelj nenavadnega odnosa sodišč do nasilja v družini. Kot smo pisali lani, policijska statistika pokaže nenavadno gibanje obravnav sumov nasilja v družini med letoma 2008 in 2009. Razlog za to pa naj bi bile prav prakse sodišč.

Naše delo omogočate bralci. Do sredine decembra zbiramo 15.000 evrov za naše nadaljnje delovanje. Podprite nas z donacijo.

Posebno kaznivo dejanje nasilje v družini kazenski zakonik vsebuje od novembra 2008. Statistika policije za leto 2009 kaže obravnavanje 2726 sumov nasilja v družini. Nasilje v družini je bila tako daleč najpogostejša oblika nasilnega kriminala v Sloveniji, zagrožena kazen za to kaznivo dejanje pa je kar do pet let zapora. A po letu 2009 je pričelo število obravnavanih sumov nasilja v družini upadati. Lani jih je policija tako obravnavala za skoraj tisoč manj.

Vir: policija
Vir: policija

Kakšen je razlog za ta upad? Ob vpeljavi kaznivega dejanja družinskega nasilja v kazenski zakonik leta 2009 so namreč centri za socialno delo pa tudi šole izjemno strogo pristopili k naznanitvi sumov družinskega nasilja policiji. V nekaterih primerih je bilo dovolj že enkratno nasilno dejanje v družini, na primer klofuta, je že lani za podcrto.si pojasnila Sendi Murgel.

A take ovadbe so na sodiščih padle. Glede na sodniške kriterije je namreč za obsodilno sodbo potrebno kontinuirano nasilje, na primer redno fizično obračunavanje ali drugačno zlorabljanje. Zato centri za socialno delo zdaj policiji prijavljajo precej manj primerov družinskega nasilja. Čeprav ga v resnici ni nič manj kot v preteklih letih.

Sodba sodisca v Grosupljem

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 10 komentarjev



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

76 prispevkov

Vladavina prava: poročilo evropske komisije citira naše ugotovitve o medijih

Poročilo opozarja na neučinkovit kazenski pregon korupcije ter netransparentno lastništvo in financiranje medijev v Sloveniji.

Tema: Kriminal, Mediji
Članek,

Dolg Jureta Jankovića prek Hongkonga plačal hrvaški odvetnik Plišo

Podjetje Big Step iz Hongkonga je leta 2013 plačalo 1,2 milijona evrov dolga Jureta Jankovića. Končni lastnik podjetja je hrvaški …

Tema: Kriminal
Članek,

10 komentarjev

Miha 30. 11. 2015, 08.56

Vsako nasilje je potrebno sankcionirati. Tudi samo eno klofuto.

Na pozabiti tudi na psihično nasilje. Tga bi bilo potrebno sankcionirati ravno tako strogo kot fizično.

Po mojem bi morala oba za kak mesec na hladno!

Rado 30. 11. 2015, 09.15

Kaj pa verbalno nasilje, ni nasilje?
Ničelna toleranca do nasilja pravite?
Se strinjam.
Zdaj pa postavite mejo prosim. Koliko verbalnega nasilja je še dovoljeno?
Kaj, če ženska vedoč za ničelno toleranco, ne odneha in ne odneha? Se to sme šteti za olajševalno okoliščino pri morebitnem moškem "odgovoru"?

NK 30. 11. 2015, 10.52

Spoštovani,

tukaj pa moram nekaj napisati. Mislim, da članek nekorektno povezema sodbo sodišča oz. je (takoje vsaj sklepati) rezultat nepoznavanja kazenskopravne materije. Dejstvo je namreč, da je vsako nasilje nedopustno - zato je bil tudi obsojen za kaznivo dejanje (torej bi bil obsojem že zaradi ene same klofute). Sodišče pa mu je kot OBTEŽEVALNO OKOLIŠČINO štelo, da jo je udaril večkrat. Zatorej je v okviru zakonsko dopustnih meja kaznovanja izbralo višjo kazen od zakonsko določenega minimuma.

Zato se mi zdi navedba da je "sodba grosupeljskega sodišča praktičen pokazatelj nenavadnega odnosa sodišč do nasilja v družini" resnično neprimerna.

Anže Voh Boštic 30. 11. 2015, 11.51

Sodišče ni dodatnih klofut štelo le kot obteževalno okoliščino, ampak jih je dalo tudi v kontekst - citiram še enkrat: "... sodišče upoštevalo, da je obtoženec večkrat klofnil oškodovanko, saj bi po presoji sodišča zadoščala že ena klofuta v primeru, da obtoženec res ni mogel oškodovanki z besedami ustaviti njenega izbruha zmerjanja in psovanja njega in njegove mame ..."

Sodišče torej ni le dodatnih klofut štelo kot obteževalno okoliščino, temveč je tudi "presodilo", da v konkretnem primeru "zadošča" ena klofuta. Članek torej obsoja prakso sodišča, li presoja, koliko klofut "zadošča" za umiritev nekoga, ki te zmerja.

Rado 30. 11. 2015, 13.35

Če je sodišče presodilo, da ena klofuta zadošča, v čem je problem? Najbrž ima sodnica svoje razloge za takšno odločitev. Avtor članka nam pa tudi ni ponudil materialov na podlagi katerih bi lahko sklepali drugače.

Conto 1. 12. 2015, 08.20

Predstavljaj si situacijo: ropar zagrozi osebi z batinami, če mu ne izroči denarnice. Oseba se upre, ropar jo temeljito namlati, zbije na tla, pri čemer ta pade v nezavest potem pa jo tolče še nekaj časa.
Ropar se potem izgovarja, da ni imel denarja, da bi si privoščil hrano.

Dani izgovor bi bil potencialno lahko olajševalna okoliščina za to, da je naredil kar je bilo potrebno, da si je pridobil hrano. Nikakor opravičilo, vseeno pa olajševalna okoliščina.

Vendar pa se dana olajševalna okoliščina nikakor ne more aplicirati na vso ekscesno silo, ki jo je uporabil potem, ko je osebo
že udaril dovolj da bi mu bila pripravljena izročiti denar.

Tudi tu bi bil en udarec dovolj, pa vseeno ne bi bil opravičljiv.

Jure 1. 12. 2015, 09.45

Rado, dam ti +1

žal, je tudi moj ljubi podcrto.si pričel s senzacionalističnimi novičkami, žal .... imeli ste (in upam, da še imate) velik potencial. Dejte malo manj ven iz konteksta trgat zadev samo zato, da dosežete dober naslov, sicer vas bodo prevzeli Svet24, Siol.net ali pa 24.ur za svoje :(

Janez 2. 12. 2015, 12.02

Rado in Jure, torej vidva bi uvedla nazaj starojudovsko pravilo "oko za oko"? Pravica v svoje roke pa je? V naši kao pravni državi imamo za to postopke. Tudi psihično in verbalno nasilje je možno in potrebno prijavit. Izvajajo ga pa tako moški kot ženske. Obstaja pa tudi z razlogom pregovor: " Moški se bojijo, da se jim bojo ženske smejale - ženske se bojijo, da jih bojo moški ubili".

Maja 13. 11. 2017, 13.10

Spoštovani,

ob prebiranju članka sem zasledila, da na nekaj mestih uporabljate izraza 'družinsko nasilje' ter 'nasilnež'. Ker mi je področje nasilja, pomoči žrtvam nasilja blizu, mi je poznana tudi najprimernejša terminologija na tem področju. Namesto zgoraj omenjenih izrazov, menim, da bi bilo bolje, bolj odgovorno, če bi v tem ali kakšnih člankih v prihodnje, uporabljali izraza 'nasilje v družini' ter 'povzročitelj'. Kopiram relevante opise izrazov s področja nasilja v povezavi z zgornjim člankom, in sicer iz spletne strani Društva za nenasilno komunikacijo ( http://www.drustvo-dnk.si/nasilje-in-izrazoslovje.html ).

Lep pozdrav,

Maja

Vir: Klavdija Aničić, Doroteja Lešnik Mugnaioni: Nasilje-nenasilje, Ljubljana 2002

Družinsko nasilje
Gre za zavajajoč in neustrezen termin, ki vsiljuje domnevo, da gre za nasilje, katerega povzročitelji, povzročiteljice in žrtve so v enaki meri vsi družinski člani in članice, torej pripadniki obeh spolov, vseh starosti in generacij. Družinsko nasilje je kot termin morda ustrezen za t. i. "institucionalno" obliko nasilja, ki ga družina kot institucija (s svojimi pravili, strukturo moči, moralo...) izvaja nad svojimi člani in članicami. Lahko pa se ga razume tudi v kontekstu "meddružinskega" nasilja, to je nasilja med različnimi družinami oz. klani.

Nasilje v družini
Ta termin opredeljuje nasilje zgolj glede na prostor njegovega dogajanja oz. na tip odnosov (družinski odnosi). Zato vključuje vse oblike nasilja, ki se dogajajo v družini, ne glede na njihove povzročitelje, žrtve, odgovornost za nasilje in pogostost nasilja. Zaradi tega je potrebno posamezne tipe nasilja znotraj družine opredeliti in obravnavati posebej: nasilje nad ženskami, nasilje nad otroki, nasilje nad starejšimi, nasilje nad umsko, fizično ali kako drugače hendikepiranimi osebami, nasilje nad moškimi itd. Raziskave dokazujejo, da so med vsemi naštetimi oblikami nasilja v družini v več kot 90% žrtve ženske in otroci, kar zelo izostri dejansko problematiko nasilja v družini. Povzročitelji nasilja v družini so v veliki večini moški, žrtve pa v zelo visokem odstotku ženske in otroci.

Nasilnež/nasilnica
Nasilnež, nasilnik, nasilnica ali nasilen človek so poimenovanja, ki kot sopomenke označujejo predvsem osebnost tistega, ki povzroča oz. izvaja nasilje. Pri tem vsi izrazi predpostavljajo, da je nasilje oz. nasilnost nekaj, kar je lastno, vrojeno takemu človeku, zato je tudi njihova odgovornost za storjena nasilna dejanja manjša. Hkrati se z etiketo osebnosti kot nasilne oz. nasilniške vnaprej jemlje taki osebi možnost, da spremeni svojo komunikacijo z okoljem in se nauči nenasilnega vedenja.

Storilec/storilka
Storilec oz. storilka je pravni termin, ki označuje osebo, ki je storila kaznivo dejanje. Ker je nasilje v družini kaznivo dejanje, je to po našem mnenju primerno poimenovanje. Opisuje ravnanje, ki je prepovedano, ne opisuje pa človekove osebnosti.

Povzročitelj/povzročiteljica
Povzročitelj oz. povzročiteljica nasilja je izraz, katerega kritična ost je uperjena v nasilno vedenje tistega, ki nasilje izvaja. Termin je nevtralen do njegove osebnosti, zato dopušča možnost, da se povzročitelj/ica nasilja lahko odvadi nasilnega vedenja in nauči nenasilne komunikacije z okoljem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno