Po presoji okrajnega sodišča v Grosupljem za umiritev izbruha zmerjanja in psovanja zadošča, da mož ženi prisoli eno klofuto, nikakor pa je ne sme udariti večkrat. V nasprotnem primeru bo vsak nadaljnji udarec obravnavalo kot obteževalno okoliščino.

Takšen nauk nam ponuja sodba okrajne sodnice Biserke Zupanec, katere kopijo smo pridobili. V  kopiji je sicer prekrit datum sodbe, a po navedbah vira je bila izdana pred nekaj leti. Na grosupeljskem sodišču originalne sodbe niso uspeli najti.

Sodba obravnava primer družinskega nasilja na področju Grosupljega. Po navedbah obtoženca ga je žena usodnega dne z zmerjanjem, da je mamin sinček, zbudila iz dremeža. Obtoženi se je umaknil v drugo sobo, a žena ni odnehala, saj ga je najprej poslala, kot navaja sodba, »v pičku mater«, nato pa je v isti kraj poslala tudi mater obtoženca. Ker se žena kljub ponovnemu opozorilu obtoženca ni umirila, jo je ta najprej »z roko večkrat klofnil po obrazu, nato pa jo je vrgel po tleh in se ji usedel na trebuh, ob tem pa jo še naprej klofutal po obrazu, v posledici česar je utrpela udarnino trebušne stene in obtolčenje levega lica,« navaja sodba.

Sodišče je obtoženca zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni. V zapor mu ni bilo treba iti, saj, kot poudarja sodišče, sta bila obtoženec in njegova žena v času izreka sodbe v postopku razveze. Zato je upravičeno pričakovati, da svojih nasilnih dejanj ne bo mogel več ponavljati.

Iz sodbe sodišča gre tudi sklepati, da bi jo obtoženec odnesel še bolje, če bi ženo udaril le enkrat. Kot je zapisano v sodbi, je sodišče:

[V] okviru tehtanja olajševalnih in obteževalnih okoliščin pač upoštevalo poleg okoliščin, da je bil obtoženec pod čustvenim pritiskom glede na to, da mu je [žena] opsovala mater, in glede na to, da je šlo za enkraten dogodek, je sodišče navedeno štelo kot olajševalne okoliščine, prav tako tudi, da je obtoženec nekaznovan, v okviru obteževalnih okoliščin pa je sodišče upoštevalo, da je obtoženec večkrat klofnil oškodovanko, saj bi po presoji sodišča zadoščala že ena klofuta v primeru, da obtoženec res ni mogel oškodovanki z besedami ustaviti njenega izbruha zmerjanja in psovanja njega in njegove mame, nikakor pa ne, da se je poslužil fizičnega nasilja s klofutanjem, še celo več, da jo je pahnil na tla, in ko se ji je usedel na trebuh, še naprej klofutal.

Za komentar sodbe smo zaprosili Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo, ki se ukvarja tudi s pojavom nasilja v družini. V pristojnost sodišča težko posega, je zapisala v odgovoru. A obenem poudarja: »Včasih se zdi, da na videz naredimo zelo veliko za osveščanje javnosti – tako laične kot tudi strokovne, pa nas vendar še čaka veliko dela.«

Murgel se še sprašuje, ali gre v obrazložitvi sodbe, da za umiritev žene zadošča že ena klofuta, le za besedni lapsus, ali pa je tako tudi resnično mnenje sodišča. »V vsakem primeru moramo spoštovati ničelno toleranco do nasilja, žal pa ima ob vsem tudi kazensko pravo svoje zakonitosti, ki jih prav tako ne smemo zanemariti.«

»Menim, da se moramo vsi, ki delujemo na področju nasilja v družini, zavedati pereče problematike in je ne postavljati za zaprta vrata. Odnos institucij do nasilja v družini mora biti jasen in neomajen in se ga absolutno ne zagovarja. Vsak posameznik, ki se srečuje s temi primeri pa mora razumeti, da naša osebna stališča in predsodki pri našem delu nimajo kaj iskati. Ob navedeni zapisani presoji sodišča lahko samo ugotovimo, da bo treba na področju osveščanja o nasilju v družini še marsikaj postoriti,« je še dodala Sendi Murgel.

Sodba grosupeljskega sodišča je praktičen pokazatelj nenavadnega odnosa sodišč do nasilja v družini. Kot smo pisali lani, policijska statistika pokaže nenavadno gibanje obravnav sumov nasilja v družini med letoma 2008 in 2009. Razlog za to pa naj bi bile prav prakse sodišč.

Naše delo omogočate bralci. Do sredine decembra zbiramo 15.000 evrov za naše nadaljnje delovanje. Podprite nas z donacijo.

Posebno kaznivo dejanje nasilje v družini kazenski zakonik vsebuje od novembra 2008. Statistika policije za leto 2009 kaže obravnavanje 2726 sumov nasilja v družini. Nasilje v družini je bila tako daleč najpogostejša oblika nasilnega kriminala v Sloveniji, zagrožena kazen za to kaznivo dejanje pa je kar do pet let zapora. A po letu 2009 je pričelo število obravnavanih sumov nasilja v družini upadati. Lani jih je policija tako obravnavala za skoraj tisoč manj.

Kakšen je razlog za ta upad? Ob vpeljavi kaznivega dejanja družinskega nasilja v kazenski zakonik leta 2009 so namreč centri za socialno delo pa tudi šole izjemno strogo pristopili k naznanitvi sumov družinskega nasilja policiji. V nekaterih primerih je bilo dovolj že enkratno nasilno dejanje v družini, na primer klofuta, je že lani za podcrto.si pojasnila Sendi Murgel.

A take ovadbe so na sodiščih padle. Glede na sodniške kriterije je namreč za obsodilno sodbo potrebno kontinuirano nasilje, na primer redno fizično obračunavanje ali drugačno zlorabljanje. Zato centri za socialno delo zdaj policiji prijavljajo precej manj primerov družinskega nasilja. Čeprav ga v resnici ni nič manj kot v preteklih letih.

Sodba sodisca v Grosupljem