Članek objavljamo v sodelovanju z Dnevnikovim Objektivom

Branje prispevka vam bo vzelo približno šest minut

Različna ministrstva, občine in nekatere druge javne ustanove so zaradi diskriminacije pri izbiri prejemnikov evropskih sredstev v nasprotju s pravili EU razdelili projekte v skupni vrednosti kar 943 milijonov evrov. Tako je razvidno iz podatkov, ki smo jih od urada za nadzor proračuna dobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja.

Za kazen so morali prejemniki evropskega denarja vrniti za skupno 35 milijonov evrov že prejetih evropskih sredstev, ta primanjkljaj pa mora Slovenija zdaj pokriti iz državnega proračuna. Obenem je Slovenija zaradi diskriminacije po mnenju strokovnjakov iz evropskih projektov dobila manj, kot bi lahko ob konkurenčnih pogojih kandidiranja na razpise.

Diskriminacija pri ponudnikih je nastala zaradi po mnenju evropske komisije prestrogih pogojev za tuja podjetja, ki so konkurirala za pridobitev gradbenih poslov, financiranih z evropskimi sredstvi. Ob reviziji podeljevanja sredstev je namreč evropska komisija  v začetku lanskega leta  ugotovila, da so za pridobitev posla rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge Pragersko–Hodoš v vrednosti slabih 45 milijonov evrov tudi tuja podjetja morala imeti ob oddaji ponudbe za izvedbo posla zaposlenega nadzornika gradbenih del, ki ima priznano poklicno kvalifikacijo Inženirske zbornice Slovenije. Gradbena podjetja iz drugih držav članic EU v večini primerov takih inženirjev niso zaposlovala, saj so bili njihovi inženirji registrirani v svojih državah. S tem pa tuja podjetja niso imela enakih možnosti kot domača gradbena podjetja pri konkuriranju za pridobitev posla na javnem razpisu.

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri projektu rekonstrukcije proge Pragersko-Hodoš je moral urad za nadzor proračuna, ki opravlja revizije porabe evropskih sredstev pri nas, pregledati več kot tristo projektov, financiranih iz evropskih sredstev. V pregledu so revizorji ugotovili, da je diskriminatorni pogoj članstva v slovenski inženirski zbornici vsebovalo kar 89 razpisov v skupni vrednosti več kot 943 milijonov evrov.

Med najvrednejšimi projekti, pri katerih so revizorji odkrili diskriminacijo, so uvedba digitalnega radijskega omrežja na slovenskem železniškem omrežju v vrednosti slabih 143 milijonov evrov; več projektov gradnje pomurskega vodovoda v skupni vrednosti dobrih 80 milijonov evrov; in 11 projektov za nadgradnjo več delov železnice v skupni vrednosti 337 milijonov evrov.

Seznam razpisov, ki so vsebovali diskriminatoren pogoj poklicne kvalifikacije: google docs  excel

Največ diskriminatornih razpisov je neposredno vodilo oziroma nadzorovalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Vodilo je 18 razpisov, kot posredniško telo pa jih je nadzorovalo 40. Diskriminatorne razpise so kot posredniška telesna nadzorovali še nekdanje ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ker je 700 milijonov evrov od 943 milijonov skupne vrednosti spornih razpisov prispevala Evropska unija (ostalo pa slovenski ali občinski proračuni), bodo prejemniki evropskih sredstev na teh razpisih morali vrniti 35 milijonov evrov že prejetih oziroma obljubljenih sredstev. Pravila Evropske unije namreč v tem primeru nalagajo plačilo »finančnega popravka« oziroma kazni za nepravilno izvedena naročila. Višina popravka je pet odstotkov višine dobljenih evropskih sredstev.

Teh 35 milijonov evrov bo moral zdaj zagotoviti slovenski proračun. To pa po mnenju dr. Aleksandra Aristovnika, poznavalca delovanja Evropske unije na področju sredstev EU s Fakultete za upravo, ni edina negativna posledica za Slovenijo. »Vsekakor za omejevanje konkurence v evropskem prostoru ni mesta, saj to pomeni višje cene in manjšo ekonomsko učinkovitost.«  Po evropski zakonodaji se lahko na javne razpise za na primer izvedbo gradbenih del v Sloveniji prijavijo tudi tuja podjetja – tako kot se lahko slovenska prijavijo na razpise v  drugih državah EU.

Z vprašanjem, ali bi s konkurenčnim postopkom lahko dobili več rezultatov za manj porabljenih sredstev, smo se obrnili tudi na Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Možno je, da se je zaradi diskriminatornih pogojev na razpise za izvedbo infrastrukturnih projektov prijavilo manj tujih podjetij in da bi lahko za evropski denar dobili več, če bi bili postopki bolj konkurenčni. Da je zahteva po pridobitvi priznanja poklicne kvalifikacije slovenske inženirske zbornice za tuje inženirje diskriminatorna, se do ugotovitev evropske komisije ni zavedal nihče v Sloveniji, je povedal Klemen Košir, podsekretar na sektorju za sklade pri SVRK. Te nepravilnosti so po njegovih besedah evropski revizorji našli tudi na Madžarskem in še v nekaterih drugih državah EU.

Pogoj pridobitve poklicne kvalifikacije slovenske zbornice je po mnenju evropske komisije diskriminatoren zato, ker mora podjetje s tujimi inženirji zanje kvalifikacijo pridobiti, še preden odda ponudbo na razpis. Zaradi tega pogoja je evropska komisija Sloveniji marca lani tudi zamrznila črpanje sredstev iz evropskega proračuna. Pridobljena poklicna kvalifikacija slovenske zbornice pomeni, da je zbornica v matični državi inženirja preverila njegovo usposobljenost in ga potrdila za sposobnega nadzora gradbenih del.

Eden izmed izgovorov Slovenije glede diskriminatornega pogoja pridobljene kvalifikacije slovenske zbornice je bil, da traja postopek pridobitve kvalifikacije za tujega inženirja običajno 30 dni, rok za oddajo ponudbe za izvedbo del po objavi razpisa pa ni nikoli krajši od 40 dni. Podjetja naj bi po mnenju slovenskih organov, ki upravljajo s sredstvi EU, tako imela dovolj časa, da po javni objavi razpisa pridobijo slovensko kvalifikacijo za svoje inženirje.

Evropska komisija je ta argument zavrnila s pojasnilom, da 30-dnevni rok za pridobitev kvalifikacije lahko oteži ali zaplete postopek kandidiranja tujega podjetja na razpisu, saj pogoj pridobitve kvalifikacije tuja podjetja birokratsko bolj obremeni kot domača. V kolikor je vloga za pridobitev kvalifikacije nepopolna in jo je treba dopolniti, pa lahko pridobitev kvalifikacije traja tudi dlje od 30 dni. Zaradi takih zapletov so bile ponudbe tujih podjetij za izvedbo del na razpisih že zavrnjene, je ob pregledu projektov pri nas opozorila evropska komisija. Obenem je rok za oddajo ponudbe pri nekaterih razpisih tudi krajši od 40 dni. Evropska komisija sicer dovoljuje, da razpisni pogoji evropskih projektov zapovedujejo pridobitev kvalifikacije za tuje inženirje, potem ko je podjetje že pridobilo posel na razpisu.

Pridobitev kvalifikacije slovenske zbornice za tuje inženirje od januarja 2010 zahteva zakon o graditvi objektov (ZGO). Tuji inženirji se bodo morali v slovensko zbornico zato vpisati po pridobitvi posla in še pred začetkom izvajanja gradbenih del. Tak postopek pa po mnenju Klemna Koširja s SVRK lahko zelo podaljša izvedbo gradbenih del. V kolikor namreč inženirska zbornica tujim inženirjem podjetja, ki je zmagalo na razpisu, ne prizna kvalifikacije, je treba javni razpis za izvedbo del ponoviti.

A vprašanje je, zakaj so poslanci leta 2009 zakon o graditvi objektov spremenili tako, da mora slovenska inženirska zbornica obvezno potrditi kvalifikacijo inženirja, ki je že registriran pri zbornici v drugi državi EU. Iz zakona so namreč umaknili določbo, da inženirjem, ki imajo priznano kvalifikacijo v tuji državi, slovenske kvalifikacije ni treba pridobiti.

»Ne poznam ozadja, zakaj je bila leta 2009 črtana določba iz zakona, očitno so bili na delu lobisti, ki so želeli preferirati domače inženirje. Sam menim, da je bil zaradi manjše konkurence oškodovan državni proračun, zato razumem zadržke EU in posledično zamrznitev sredstev EU. Prav tako ne vidim ovir, da se ZGO dopolni tako, kot je že določal pred decembrom 2009, in omogoči enakovredna konkurenca inženirjev iz EU. Očitno je bil manever slovenskega gradbenega lobija konec prejšnjega desetletja, da se tuja konkurenca omeji, to pa bo zdaj plačal državni proračun oziroma davkoplačevalci,« je za podcrto.si povedal Aleksander Aristovnik.

Ob tem je dodal, da bi morala na vprašanja glede spremembe ZGO odgovoriti tudi slovenska inženirska zbornica, »ki je verjetno lobirala pri sprejemu novele ZGO leta 2009«.  Z vprašanjem, ali so na kakršenkoli način sodelovali ali vplivali na spremembe ZGO, smo se obrnili tudi na Inženirsko zbornico Slovenije. A nam odgovorov do objave članka na zbornici niso mogli pripraviti.

Spremembe zakona so očitno res odprle vrata diskriminaciji, saj je bila velika večina diskriminatornih razpisov izvedena po letu 2009. Z vprašanjem, zakaj so leta 2009 spremenili  ZGO, smo obrnili tudi na ministrstvo za infrastrukturo. Odgovorili so nam, da so določbe, ki izenačujejo status domačih in tujih inženirjev, izbrisali zaradi zahtev evropskih direktiv, ki jih je morala Slovenija vpeljati v nacionalno zakonodajo.

A to pojasnilo se zdi trhlo. Evropska komisija v dokumentu o rezultatih njene revizije v Sloveniji, ki smo ga pridobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, namreč opaža, da je vrata diskriminaciji odprla prav sprememba zakona o graditvi objektov iz leta 2009. Težko je verjeti, da bi evropska komisija najprej prek implementacije evropskih direktiv zahtevala spremembe ZGO, nato pa bi v revizijskem poročilu prav te spremembe izpostavila kot problematične.