Obtožnica proti znanemu ljubljanskemu poslovnežu Roku Furlanu in še sedmim osumljencem utaje 634.443 evrov davka na dodano vrednost pri uvozu šestih jaht v Slovenijo je 25. maja letos postala pravnomočna, so nam sporočili s koprskega okrožnega sodišča. Sojenje naj bi se s predobravnavnim narokom predvidoma začelo še letos, so nam sporočili s koprskega sodišča. Kot kaže, bo to prvi kazenski postopek proti Furlanu, ki bo prišel do glavne obravnave.

Kot smo namreč obširno poročali lani, je policija tožilstvu v preteklosti podala že vsaj devet kazenskih ovadb proti Furlanu zaradi suma utaje davka pri uvozu avtomobilov, oškodovanja upnikov, goljufije, ponareditve poslovnih listin in celo napada na policista. Šest izmed njih je bodisi zastaralo bodisi je tožilstvo odstopilo od pregona. V enem primeru je sodišče postopek ustavilo v fazi sodne preiskave. V primeru suma oškodovanja upnikov je tožilstvo lani novembra vložilo zahtevo za sodno preiskavo, o kateri pa sodišče odloča že sedem mesecev.

Obtožnico proti Furlanu zaradi suma 634.443 evrov davka je tožilstvo sicer vložilo že pred slabim letom dni –  v začetku julija lani. Furlan, ki ga zaradi upravljanja z več betonarnami kličejo tudi “ljubljanski kralj betona”, zaradi njegove močne postave pa se ga je prijel še en vzdevek – “Tyson” – naj bi z ostalimi osumljenci med letoma 2005 in 2007 luksuzna plovila uvažal s pomočjo lažne dokumentacije in se tako izognil plačilu davka na dodano vrednost. Združba naj bi lažno prikazovala, da bodo plovila v Sloveniji uporabljena za poslovne potrebe (na primer za dajanje v najem) in se s tem izognila plačilu DDV. Ker pa so plovila v resnici uporabljali v zasebne namene, bi državi morali plačati DDV.

Počasnost postopkov

Postopke proti Roku Furlanu smo pri Pod črto vzeli pod drobnogled, ker razkrivajo pomanjkljivosti in slabo učinkovitost kazenskega pregona v primeru sumov gospodarskega kriminala oziroma tako imenovanega kriminala belih ovratnikov. Ti postopki v Sloveniji tečejo dolga leta.

Tako je tudi s Furlanovim primerom suma utaje davkov pri uvozu plovil. Po policijski ovadbi sodeč so Furlan in sodelujoči davke utajili med leti 2005 in 2007. Ovadbe je policiji v tem primeru v letih 2010 in 2011 podala carina. Policija je preiskavo zaključila oktobra 2012 in poslala kazensko ovadbo tožilstvu. Koprsko tožilstvo je marca 2013 sodišču poslalo zahtevo za sodno preiskavo, sklep o preiskavi pa je sodišče izdalo šele dve leti in pol pozneje – novembra 2015. Julija lani so nato koprski tožilci proti Furlanu in še sedmim osebam vložili obtožnico. Sojenje se bo tako začelo šele več kot deset let po domnevno storjenih kaznivih dejanjih in slabih deset let po posredovanih ovadbah policiji.

Razlogov za počasnost postopka je več. V nekaterih primerih, ki smo jih analizirali pri Pod črto, traja preiskovanje policistov nerazumno dolgo. Nato se zadeve lahko ustavijo na tožilstvu, kjer se tožilec tudi po leto dni ali še dlje odloča, ali naj nadaljuje pregon osumljenca, ali pa bo zadevo zavrgel. Obenem v Sloveniji še kar obstaja zastarel sistem sodnih preiskav, v katerem še pred glavno obravnavo preiskovalni sodnik izpraša osumljenca in priče. Tudi sodne preiskave postopke podaljšajo za več let. Šele po končani sodni preiskavi pa lahko tožilstvo vloži obtožnico.

Ministrstvo za pravosodje je lani predlagalo spremembe zakona o kazenskem postopku, ki bi tožilstvu omogočil neposredna sodna zaslišanja osumljencev in prič mimo sodne preiskave. Obenem pa bi v primeru odstopov od pregona tožilcem nalagal obveznost poročanja o razlogih za odstop nekaterim ovaditeljem. Ti ukrepi bi po mnenju ministrstva po eni strani pohitrili kazenske postopke, po drugi strani pa bi preprečili dvomljive odločitve tožilcev v primeru odstopov od pregona vplivnih oseb. Vendar poslanci predlogov sprememb zakonodaje niso podprli.

Preberite še: Zakaj pišemo o poslih Roka Furlana