Branje tega prispevka vam bo vzelo približno devet minut

V začetku leta 2011 se je podjetju Iskratel iz Kranja kot glavnemu lastniku Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije (RC IKT) obetal zajeten kup evropskih milijonov. Novoustanovljenemu RC IKT, v katerem je imel Iskratel skoraj 80-odstotni lastniški delež, je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) na razpisu za sofinanciranje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva leta 2011 dodelilo 10 milijonov evrov evropskega denarja in sredstev iz slovenskega proračuna.

Ta denar bi moral biti glede na pogoje razpisa porabljen za »izgradnjo stimulativnega okolja za razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev ter za nastajanje novih visokotehnoloških podjetij in novih visokotehnoloških delovnih mest.«

Da RC IKT vsega denarja ni porabil za izpolnitev tega cilja, lahko razberemo iz dokumentov urada za nadzor proračuna (UNP), ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja. Po ugotovitvah UNP, ki revidira porabo sredstev, je Iskratel 2,2 milijona evrov evropskih sredstev prek nenamenskega nakupa nepremičnine prelil v svoj žep. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je RC IKT dodelilo sredstva, pa je ob tem zamižalo na obe očesi.

A to ni bil edini takšen primer. Ministrstvo je vodilo javni razpis za financiranje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva in nadziralo porabo sredstev tako slabo, da je UNP nenamensko porabo dela evropskih sredstev ugotovil še pri devetih od desetih projektov, ki jih je revidiral. Še dva razvojna centra pa sta zaradi suma goljufije pri porabi sredstev pristala celo v kazenskem postopku. Kot kazen za te hude napake mora Slovenija iz lastnega proračuna Evropski uniji vrniti 11,5 milijona evrov.

Kako je lahko prišlo do tako hudih napak pri porabi evropskih sredstev? Pregled primerov razkriva hudo brezbrižnost MGRT pri razdeljevanju in nadzoru denarja. Ta brezbrižnost pa je zakrivila enega najhujših polomov naše države na področju razdeljevanja evropskega denarja.

Kako je Iskratel prelil evropska sredstva v svoj žep

Konkurenca med podjetji je v današnjem globalnem gospodarstvu huda. Države si zato želijo predvsem čim bolj razviti visokotehnološki del svojih gospodarstev. Visokotehnološki izdelki namreč zaradi visokih cen in s tem dobičkov predstavljajo najvišji zaslužek. Del tega zaslužka pa se prek davkov prelije v državni proračun.

Julija 2010 je MGRT z namenom spodbujanja razvoja visokotehnoloških podjetij, izdelkov in delovnih mest pripravilo 185 milijonov evrov vredno injekcijo evropskega in državnega denarja v gospodarstvo. Denar je bil namenjen sofinanciranju tako imenovanih razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. Razvojne centre so ustanovili konzorciji slovenskih tehnoloških podjetij, ki bi po idealnem scenariju s pomočjo javnega denarja in medsebojnim sodelovanjem v teh centrih dosegli tehnološki preboj na področjih, kot so na primer informacijska tehnologija, pridobivanja energentov iz komunalnih odpadkov in razvoj novih materialov. Sredstva so bila namenjena izključno za razvoj novih visokotehnoloških podjetij ali izdelkov.

MGRT je na razpisu v začetku leta 2011 nato izbralo 17 razvojnih centrov, ki jim je dodelilo skoraj 180 milijonov evrov.

Na razpisu je s projektom razvojnega centra IKT kandidiralo tudi podjetje Iskratel. Poleg Iskratela, d. o.o., z 79,7-odstotnim deležem v RC IKT, so v konzorciju sodelovala še podjetja Tehnološki park Ljubljana, d.o.o., z 20-odstotnim lastništvom ter Borea, Zavod TM ICT in ustanova Sintesio z vsak po 0,1-odstotnim deležem.

Za vzpostavitev RC IKT so podjetja v konzorciju na razpisu dobila 10,3 milijona javnih sredstev, sama pa so vložila še 14,2 milijona evrov lastnih sredstev. Cilj RC IKT je bil sodeč po zapisu na spletni strani razvojnega centra »v petih do osmih letih postati vodilni center in podjetniško okolje na področju IKT tehnologij in aplikacij na področju Vzhodne, JV in Srednje Evrope ter eden izmed sedmih najbolj prepoznanih razvojnih centrov na področju informacijsko komunikacijske tehnologije v EU«.

A sodeč po ugotovitvah urada za nadzor proračuna RC IKT vseh dobljenih sredstev ni namenil za razvoj novih izdelkov in storitev, ampak je del denarja z neupravičenim nakupom poslovnih prostorov prelil na račun svojega večinskega lastnika, Iskratela.

MGRT je razvojnemu centru IKT 10,3 milijona javnih sredstev dodelil februarja 2011. Že aprila istega leta je RC IKT od Iskratela za 7,38 milijona evrov odkupil prostore v dveh stavbah v kraju Stražišče v skupni velikosti slabih 10.000 kvadratnih metrov. Ta nakup je RC IKT financiral tudi z okoli 2,2 milijona javnih sredstev.

Zakaj je ta nakup sporen? Kot rečeno, bi moral RC IKT tako 14,2 milijona evrov, ki jih je vanj vložil konzorcij ustanoviteljev, kot tudi 10,3 milijona evrov dobljenega javnega denarja investirati izključno v razvoj novih izdelkov in novih visokotehnoloških podjetij. Za kaj takega pa po ugotovitvah revizorjev nakup nepremičnine od svojega 80-odstotnega lastnika, Iskratela, ni bil potreben.

Praktično pa je s prodajo nepremičnine razvojnemu centru v svoji lasti Iskratel na lahek način zaslužil 2,2 milijona evrov. In vračilo tega denarja zdaj po ukazu revizorjev UNP od RC IKT terja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Iskratel sicer RC IKT zdaj za najem prostorov plačuje najemnino. A ker je Iskratel večinski lastnih RC IKT, najemnino praktično plačuje samemu sebi.

Poleg spornega nakupa nepremičnin je UNP ugotovil tudi njihovo neupravičeno obnovo, ki je stala 830.000 evrov. Zaradi tega in še nekaterih drugih neupravičenih izdatkov manjše vrednosti mora RC IKT ministrstvu poleg omenjenega 2,2 milijona evrov vrniti še dodatnih 250.000 evrov dobljenih sredstev.

Za pojasnila glede spornega posla z nepremičnino smo se obrnili tudi na direktorja RC IKT, Romana Kužnarja. »Glede na to, da v času, ko ste na nas naslovili vprašanja, postopki z MGRT še tečejo, vam na vaše vprašanje ne moremo podati podrobnejšega pojasnila. Lahko pa povemo, da bomo v primeru, če bi prišlo do odločitve, ki bi neupravičeno oškodovala podjetja RC IKT, s predstavitvijo argumentov in naših stališč tudi vam, predstavnikom medijev, ter s potrebnimi pravnimi postopki storili vse, da zaščitimo naše interese,« je zapisal v odgovoru na naša vprašanja.

Slab nadzor ministrstva odpira vrata zlorabam

Ministrstvo za gospodarski razvoj je bilo tako imenovano posredniško telo. Ker je bilo ministrstvo posredniško telo, bi moralo nadzorovati pravilnost porabe sredstev. Pravilnost porabe sredstev mora namreč pri posameznem razpisu nadzorovati ministrstvo, ki je v funkciji posredniškega telesa za ta razpis. To pomeni, da razpiše razpis in izbere, kdo bo razpisna sredstva dobil. A primer RC IKT kaže, da porabe evropskih milijonov ministrstvo ni nadziralo učinkovito.

To so ugotovili tudi revizorji urada za nadzor proračuna. MGRT je namreč po ugotovitvah UNP od razvojnih centrov zahtevalo premalo dokazil o porabi denarja. »MGRT ni preverilo vseh računov, dokazil o plačilih, kompenzacijskih plačil, dobavnic, transportnih listov, rezultatov storitev itd. skladno z minimalnimi standardi preverjanj,« so zapisali revizorji.

Zakaj je pomembno, da ministrstva učinkovito nadzirajo porabo evropskih sredstev? Revizorji UNP v rednih letnih revizijah revidirajo le vzorec projektov, ki jih z evropskim denarjem financirajo ministrstva. Velike večine projektov UNP ne pregleda. Če torej ministrstva, ki dodeljujejo sredstva, ne nadzirajo njihove porabe, jo lahko podjetja, ki sredstva porabijo v nasprotju z razpisnimi pogoji, odnesejo brez kazni. Slab nadzor ministrstev nad porabo sredstev tako na široko odpira vrata zlorabam evropskega denarja.

To dokazuje prav razpis ministrstva za sofinanciranje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. Iskratelova prodaja nepremičnine namreč ni edini primer ugotovljenih nepravilnosti. Pri financiranju razvojnega centra Energija (RCE) ter razvojnega centra Sodobni materiali in inovativne tehnologije (SIMIT) so namreč revizorji ugotovili tako hude nepravilnosti, da sta si oba razvojna centra prislužila kazenski ovadbi policije zaradi suma goljufije na škodo Evropske unije.

Primera sta bila že izpostavljena v medijih. Dokumenti UNP, ki smo jih pridobili, pa zdaj tudi uradno potrjujejo razloge za ovadbe. RCE je od podjetja Esotech, d.d., ki je obenem član konzorcija ustanoviteljev RCE, kupila stavbno pravico na eni izmed njegovih nepremičnin za dober milijon evrov. Nato je RCE vložil še 1,1 milijona evrov v obnovo te nepremičnine. Za obnovo pa je najel kar podjetje Esotech. Nepremičnino bi moral RCE uporabljati za poslovne namene, a jo je priredil za nastanitev delavcev.

Odgovorni pri SIMIT pa so si ovadbo prislužili, ker so namesto nove opreme kupili staro. S tem so domnevno goljufivo porabili kar 3,9 milijona evrov.

Zaradi suma goljufij bosta morala RCE in SIMIT oziroma podjetja, ki so lastniki obeh RC, državi vrniti vsa javna sredstva. RCE je od na razpisu dobil 7,3 milijona evrov, SIMIT pa 12,9 milijona evrov evropskega in državnega denarja.

Nenamensko porabo sredstev so revizorji UNP ugotovili še pri devetih razvojnih centrih. Ta je po posameznih projektih znašala med 2500 in 310.000 evrov. Vse te napake je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo spregledalo.

Podjetja dobila preveč denarja

Nenamenska poraba denarja in kazenske ovadbe pa ni vse, kar je šlo pri projektu sofinanciranja razvojnih centrov slovenskega gospodarstva narobe. Revizorji urada za nadzor proračuna so ugotovili, da je MGRT razvojnim centrom dodelilo več javnega denarja, kot bi ga po evropskih pravilih smelo dodeliti.

Evropska pravila strogo omejujejo državno pomoč podjetjem. Prevelika državna pomoč predvsem večjim podjetjem bi namreč izkrivljala konkurenco in s tem onemogočala razvoj ostalim podjetjem na trgu. Na primer, veliko podjetje lahko prek razpisov od države dobi povrnjenih le 50 odstotkov stroškov za industrijske raziskave, malo podjetje pa 70 odstotkov.

Revizorji UNP pa so ugotovili, da MGRT teh pravil ni dosledno upošteval in je zato v povprečju razvojnim centrom dodelil za okoli 10 odstotkov preveč javnih sredstev. Za takšno napako evropska pravila določajo plačilo kazni države, ki v tem primeru znaša 11,5 milijona evrov. Ta denar mora Slovenija zdaj iz državnega proračuna vrniti evropskemu. Pravila EU sicer določajo, da lahko Slovenija teh 11,5 milijonov evrov nato spet pridobi in porabi za financiranje ostalih evropskih projektov. A če jih državi ne uspe porabiti do konca letošnjega leta, ko se izteče rok za črpanje sredstev finančne perspektive 2007–2013, bo ta denar za vedno izgubljen.

MGRT krivdo prelaga na – MGRT

Kako na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnjujejo vse napake pri razdeljevanju in izjemno površno preverjanje porabe evropskih sredstev? Odgovorne na MGRT smo večkrat zaprosili za osebni pogovor v živo, a v to niso privolili. Poslali so nam le pisne odgovore. V njih se izgovarjajo na organ upravljanja z evropskimi sredstvi. Trdijo namreč, da so preverjanja porabe sredstev opravljali v skladu s smernicami organa upravljanja. Smernice organa upravljanja pa niso bile tako stroge, kot bi morale biti.

Za razumevanje nesmiselnosti tega izgovora ministrstva je treba poznati birokracijo razdeljevanja evropskih sredstev. Vsaka država evropska sredstva razdeljuje prek organa upravljanja in posredniških teles. Posredniška telesa so ministrstva, ki pripravljajo razpise za dodelitev evropskih sredstev in nato nadzorujejo njihovo porabo. Organ upravljanja pa nadzoruje delovanje ministrstev pri razdeljevanju in nadzoru porabe evropskega denarja. V času dodelitve sredstev razvojnim centrom je bil organ upravljanja zdaj že ukinjena Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). V času dejanske nenamenske porabe sredstev pa je bil organ upravljanja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tako ministrstvo za neustrezno preverjanje porabe sredstev krivi svoja lastna navodila. Prvega marca lani je sicer organ upravljanja postala novoustanovljena Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Po zagotovilih MGRT so zaradi ugotovljenih nepravilnosti porabe sredstev sicer že ukrepali. Namesto šestih zdaj pravilnost porabe sredstev iz evropskih razpisov pregleduje dvanajst uslužbencev ministrstva. Prav tako bodo uslužbenci ministrstva zdaj vsake tri mesece na terenu preverjali, ali so dobitniki evropskih sredstev denar res porabili v skladu z razpisnimi pogoji. In ne za nakup stare namesto nove opreme, na primer.

Za komentar vseh ugotovljenih napak pri razpisu za sofinanciranje razvojnih centrov smo zaprosili tudi poznavalca evropske kohezijske politike, dr. Aleksandra Aristovnika, z ljubljanske fakultete za javno upravo.

»Gre za nesprejemljivo prakso izigravanja pravil črpanja evropskih sredstev, ki bi jo moralo ugotoviti že MGRT in ne šele urad za nadzor proračuna ali celo revizorji evropske komisije,« poudarja Aristovnik.

Prepričan je tudi, da del neprimernih praks porabe evropskih sredstev izvira iz neresnega pristopa Slovenije do vloge organa upravljanja. Država je namreč med leti 2011 in 2014 kar trikrat zamenjala organ upravljanja – v času Pahorjeve vlade je bila organ upravljanja služba vlade za lokalno samoupravo, v času druge Janševe MGRT, vlada Alenke Bratušek pa je za to ustanovila službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. »Gre za nenehne spremembe, ki negativno vplivajo na učinkovito in uspešno črpanje evropskih sredstev. To se nato pokaže tudi na ravni posredniških teles in prejemnikov sredstev, ki svojih nalog ne izvajajo v skladu s predpisi. Še več, določeni udeleženci vidijo v evropskih sredstvih celo možnost lahkega zaslužka oz. prelivanja teh sredstev za druge namene. Negotovost in določena nestabilnost [strukture, ki razdeljuje in nadzira porabo evropskih sredstev,] pa jim to le še olajša.«

Dokumenti:

Porocilo UNP – RC IKT

Porocilo UNP – RC Energija

Porocilo UNP – RC SIMIT