Razvojni center Sodobni materiali in inovativne tehnologije, krajše RC Simit, je imel hvalevredno vizijo. Kot je navedeno na njegovi spletni strani, je želel leta 2011 ustanovljeni center »do leta 2015 postati vodilni razvojni center za aplikativne raziskave za nove materiale in inovativne tehnologije v Sloveniji«. Z odprtjem centra bi v gospodarsko šibkejši podravski regiji poskrbeli za nova, dobro plačana delovna mesta. Center bi poskrbel še za razvoj kopice novih podjetij in ustvarjanje več patentov ali blagovnih znamk. Za dosego tega cilja je dobil tudi slabih 15 milijonov evrov javnih subvencij – večinoma financiranih iz evropskih sredstev.

Center teh ciljev ni izpolnil. Revizorji so namreč leta 2013 ugotovili večmilijonske goljufije pri porabi evropskih sredstev, zaradi česar je bilo konec leta 2018 na zaporne kazni na prvi stopnji obsojenih več nekdanjih vodilnih v koprskem podjetju Cimos, enem izmed večjih lastnikov RC Simit. O pritožbah na obsodbe zdaj odloča višje sodišče.

Država je zaradi goljufij RC Simit že pred leti odvzela javna sredstva, hkrati pa je morala v evropski proračun vrniti skoraj 12 milijonov evrov že počrpanih evropskih sredstev. Nato pa je sodišče letos odločilo, da mora država zaradi napak pri izterjavi denarja vrniti že odvzeta javna sredstva. Gospodarsko ministrstvo je moralo tako razvojnemu centru vrniti že odvzetih pet milijonov evrov javnih subvencij.

RC Simit razgalja slabo upravljanje gospodarskega ministrstva z javnim denarjem za podporo podjetjem. Hkrati predstavlja lekcijo, kako se ne upravlja z državnimi subvencijami.

Goljufiv nakup strojev od hčerinske družbe Cimosa

V zgodbi o goljufiji z evropskimi sredstvi v primeru RC Simit igrajo glavno vlogo tri podjetja: razvojni center, njegov petinski lastnik podjetje Cimos in Cimosova hčerinska družba Cimat.

RC Simit je leta 2011 ustanovilo 14 podjetij. Ob Cimosu so bili med večjimi lastniki še Talum, Unior, LTH Castings in Swatycomet. Dejavnosti razvojnega centra so bile raznolike: med njimi je bil razvoj novih materialov na osnovi aluminijevih zlitin in razvoj naprednih brusnih orodij kot tudi razvoj medicinskih vsadkov – kostnih nadomestkov, ki bi bili narejeni po meri posameznega pacienta.

Po prvotnem načrtu bi RC Simit za zagon delovanja dobil kar 16,7 milijona evrov javnih subvencij. Petinosemdeset odstotkov teh javnih sredstev je predstavljal evropski denar, ostalih 15 odstotkov pa denar iz slovenskega proračuna. Še skupno 15 milijonov evrov pa so morali v RC Simit vložiti ustanovitelji centra.

Vsa ta sredstva bi moral razvojni center porabiti v skladu s pravili evropskih razpisov. Ker gre za javni denar, ga je moral center porabiti za raziskave in razvoj. Lahko je na primer plačal raziskovalce, prostore zanje, pa tudi opremo, na kateri bi ti raziskovalci delali. Pravila so tudi določala, da lahko razvojni center kupi izključno novo raziskovalno opremo.

Pri nakupu opreme za raziskave pa se je zapletlo. Decembra 2011 je RC Simit od hčerinskega podjetja Cimosa, družbe Cimat, kupil več strojev v skupni vrednosti 3,9 milijona evrov, razkrivajo dokumenti, ki smo jih z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili od gospodarskega ministrstva. Dva milijona evrov kupnine za te stroje je razvojni center plačal z javnimi subvencijami.

Po nakupu teh strojev je komisija za preprečevanje korupcije dobila prijavo, da je RC Simit od Cimata v resnici kupil rabljene in ne novih strojev. Na podlagi te prijave so revizorji gospodarskega ministrstva leta 2013 opravili pregled strojev in ugotovili, da je osem strojev v resnici rabljenih. Med njimi sta bili dve stružnici, talilnica in oprema za transport taline, trije obdelovalni centri, specialni stroj za pranje in kontrolo ter dve celici za izdelavo prototipov. Ob prodaji strojev razvojnemu centru so jih prebarvali z namenom, da bi navzven izgledali kot novi.

S tem goljufivim načinom nakupa strojev so dva milijona evrov javnih sredstev prelili na račun Cimosovega hčerinskega podjetja Cimat. Na podlagi teh ugotovitev so odgovorne v vpletenih podjetjih pričeli preiskovati kriminalisti. Nekateri, med njimi nekdanja direktorica trženja v Cimatu Valentina Kovač, je krivdo v zameno za pogojno kazen že priznala. Drugi, med njimi nekdanji direktor Cimosa Franc Krašovec, pa so bili konec leta 2018 na prvi stopnji obsojeni na večletne zaporne kazni.

Ministrstvo mora goljufom vrniti milijone evrov

Ob sankcioniranju odgovornih je ministrstvo od RC Simit zahtevalo tudi vrnitev javnih subvencij. Tu pa se je zgodila ključna napaka.

Ob ugotovitvah revizorjev iz leta 2013 o sumih goljufij pri nabavi strojev je gospodarsko ministrstvo od razvojnega centra zahtevalo, da vrne dva milijona evrov javnih subvencij, ki sta bila porabljena za nakup spornih Cimatovih strojev. Ta dva milijona evrov je RC Simit nato tudi vrnil v državni proračun.

Vendar pravila evropskih razpisov določajo, da mora podjetje v primeru suma goljufij vrniti ves dobljeni javni denar. Država mora nato v evropski proračun prav tako vrniti ves evropski denar, namenjen za financiranje projekta. Gospodarsko ministrstvo je zato v začetku leta 2015 od RC Simit zahtevalo vračilo celotne subvencije z obrestmi vred. Skupno je ta znašala kar 18,4 milijona evrov. Za povrnitev 5,2 milijona evrov od tega zneska je ministrstvo unovčilo bančno garancijo.

RC Simit je nato na sodišču izpodbijal tako unovčitev bančne garancije kot tudi preostali dolg do države – in uspel. Kot so nam pojasnili na gospodarskem ministrstvu, je sodišče odločilo, da je RC Simit s prvotnim vračilom dveh milijonov evrov javnega denarja, ki sta bila porabljena za nakup prebarvanih strojev, že izpolnil sankcijo gospodarskega ministrstva za goljufije pri nabavi strojev. Zato ministrstvo pravno gledano od RC Simit ni moglo naknadno zahtevati še vračila preostale subvencije. Ministrstvo bi lahko vso javno subvencijo dobilo povrnjeno le, če bi že v začetku delovalo v skladu s pravili evropskih razpisov in od RC Simit takoj zahtevalo vračilo celotnega denarja namesto le dveh milijonov evrov.

Epilog spora med ministrstvom in razvojnim centrom je bil, da je moralo ministrstvo v evropski proračun vrniti enajst milijonov evrov, kolikor je znašal evropski del javne subvencije za RC Simit. Obenem pa je morala država RC Simit vrniti že zaseženih 5,2 milijona evrov in se odpovedati preostalim terjatvam do centra. Vrnitev enajstih milijonov subvencije v evropski proračun smo tako pokrili slovenski davkoplačevalci.

Ob izidu sodnih postopkov med ministrstvom in RC Simit se odpira ključno vprašanje: kako je lahko prišlo do postopkovnih napak pri izterjavi javnega denarja, posledica katerih je bila, da je morala država goljufom vrniti milijone evrov davkoplačevalskega denarja?

Ministrstvo se je upiralo sankcioniranju razvojnega centra

Dokumenti, ki smo jih z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili od več državnih inštitucij, in pogovor z nekdanjim gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo razkrivajo, da je ministrstvo v ključnih trenutkih zagovarjalo interese razvojnega centra in se upiralo izterjavi javnih sredstev.

Po reviziji gospodarskega ministrstva med majem in junijem 2013, ki je ugotovila goljufije s stroji, sta bili opravljeni še dve reviziji projekta. Konec leta 2013 je še ena revizija gospodarskega ministrstva ugotovila še za 800.000 evrov nepravilno porabljenega denarja v RC Simit. V letu 2014 je revizijo RC Simit opravila še inšpekcija urada za nadzor proračuna. Naloga te inšpekcije je med drugim nadzirati tako porabo evropskih sredstev v Sloveniji kot tudi delo ministrstev pri razdeljevanju teh sredstev. Proračunski inšpektorji so v tej reviziji ugotovili za še dodatnih 132.000 evrov nepravilno porabljenega denarja v razvojnem centru.

Kot je razvidno iz revizije proračunskih inšpektorjev, bi moralo ministrstvo za gospodarstvo po ugotovljenih nepravilnostih od RC Simit zahtevati vračilo vsega javnega denarja. A temu se je gospodarsko ministrstvo kljub večkratnim pozivom proračunske inšpekcije v letu 2014 upiralo. Ministrstvo je vračilo vsega javnega denarja od razvojnega centra zahtevalo šele januarja 2015, ko je minister za gospodarstvo postal Zdravko Počivalšek.

V ključnem obdobju leta 2014, ko ministrstvo v nasprotju z evropskimi pravili od RC Simit ni želelo izterjati celotne javne subvencije, je ministrstvo vodil Metod Dragonja. Dragonja je bil na ta položaj imenovan iz »kvote« takrat največje vladne stranke Pozitivna Slovenija, ki jo je vodila takratna premierka Alenka Bratušek.

Nekdanji minister: uspešnost razvojnih centrov je stvar percepcije

Pri Pod črto smo z Metodom Dragonjo opravili pogovor na temo javnega financiranja razvojnih centrov. V pogovoru smo ga povprašali tudi o primeru RC Simit.

Dragonja nam je potrdil, da so pod njegovim vodstvom od razvojnega centra zahtevali le vračilo dveh milijonov evrov javnega denarja, ki sta bila porabljena za goljufivi nakup rabljenih strojev. Ko smo nekdanjemu gospodarskemu ministru želeli postaviti dodatna vprašanja o primeru RC Simit in ugotovitvah proračunske inšpekcije, da bi moralo ministrstvo zahtevati vračilo vseh javnih sredstev, je začel Dragonja kritizirati delo inšpekcije in revizorjev nasploh. Povedal je, da je bila inšpekcija v tistem času po njegovem mnenju slabo vodena. Glede dela revizorjev pa je povedal, da ima do njih veliko spoštovanje, a da oni ne kreirajo dodane vrednosti v gospodarstvu in da so njihove revizije preveč formalistične.

Dragonja nam je ob tem podal še splošni komentar o projektu financiranja razvojnih centrov. Bistveno zanj je bilo, da je država z evropskim denarjem podprla ustanovitev razvojnih centrov. »Po vsebini je to najboljša oblika porabe tega denarja. Pojdite pogledat ostale namene kohezije in povejte, če smo obnovili grad v Podsredi ali Podčetrtku, koliko je to skreiralo delovnih mest in koliko je to trajno prispevalo k razvoju te regije? Je naredilo nekaj za kulturno krajino, morda je tam zaposlenih pet kustosov ali pa dva kustosa in tri snažilke pa en vratar, tudi to je lahko, ker ne morejo vsi delati. Ampak tu je šlo za resne projekte. V srednje ali visokotehnoloških dejavnostih,« je povedal Dragonja.

Pri Pod črto smo sicer v okviru preiskave financiranja 17 razvojnih centrov, med katere spada tudi RC Simit, ugotovili vprašljive učinke skupno 161 milijonov evrov javnih sredstev, s katerimi je gospodarsko ministrstvo pod vodstvom takratne ministrice Darje Radić leta 2011 financiralo vzpostavitev razvojnih centrov. Ugotovili smo, da so trije centri že v stečaju, prihodki večine ostalih centrov pa so v zadnjih letih močno padli. Najbolj ekstremen primer je prav RC Simit; ta je imel leta 2014 še 6,8 milijona evrov prihodkov, leta 2018 pa le še tristo evrov prihodkov.

Metod Dragonja pa je na naša vprašanja o uspešnosti projekta financiranja razvojnih centrov odgovoril, da je to »stvar percepcije«.

V RC Simit molčijo, odvetnik Krašovca prepričan v njegovo nedolžnost

Pri Pod črto smo želeli pridobiti tudi odziv RC Simit in nekdanjega predsednika Cimosa Franca Krašovca na goljufijo s prebarvanimi stroji.

Odgovorov nam od RC Simit kljub več poskusom kontaktiranja ni uspelo pridobiti. Komentar postopka proti Francu Krašovcu, ki je bil na prvi stopnji obsojen na pet let zapora, je bil pripravljen dati njegov odvetnik Boštjan Penko.

Povedal je, da Krašovec po njegovem mnenju ni kriv in da je obsodilna sodba proti Krašovcu na prvi stopnji napačna. Nekdanji predsednik uprave namreč po Penkovih besedah ni vedel za goljufijo s stroji, zato mu ne moremo očitati kazenske odgovornosti. Krašovca so na sodišču sicer obremenili nekdanji zaposleni v skupini Cimos, ki so priznali sodelovanje v goljufiji in postali priče tožilstva. Penko kljub temu meni, da neposrednih dokazov za krivdo Krašovca ni. Zato so se na sodbo pritožili in v kratkem pričajujejo odločitev višjega sodišča o pritožbi.

Penko pa se strinja, da v Cimosu oziroma Cimatu rabljenih strojev ne bi smeli prebarvati in jih prikazovati kot nove.

Avtor člankov: Anže Voh Boštic
Vodja/urednica projekta: Taja Topolovec
Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Metod Blejec
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec
Oblikovanje infografik in vizualij: Metod Blejec; Ozadje: Google Earth, Landsat/Copernicus