Primer Marina: pravnomočna izločitev dela dokazov, MNZ uvedel nadzor v policiji

Delovanje policistov pod krinko pri preiskovanju romunskih trgovcev z ljudmi je bilo nezakonito, je pravnomočno odločilo sodišče. Notranje ministrstvo je napovedalo strokovni nadzor v policiji.

Ilustracija: Una Rebić

Višje sodišče je decembra lani pravnomočno izločilo nekatere dokaze, ki jih je policija zbrala v primeru Marina, so za Pod črto potrdili na koprskem okrožnem sodišču. Izločeni dokazi bremenijo predvsem romunske trgovce z ljudmi, ki so po ugotovitvah policije najbolj zloglasnemu bordelu pri nas pomagali pridobiti ženske, ki so bile v njem vključene v prostitucijo.

Sodišče je dokaze izločilo zaradi nezakonitega delovanja policistov pri preiskovanju Marine. Notranje ministrstvo je zato v začetku januarja letos odredilo nadzor nad policijskim delom v omenjenem primeru.

Odločitev sodišča sproža nova vprašanja o zakonitosti in učinkovitosti delovanja tako policije kot tudi tožilstva pri preiskovanju zapletenih oblik kriminala. Na tožilstvu pa so skopi s pojasnili, kako bodo ukrepali.

Romunski zvodniki priskrbeli ženske za Marino

Klub Marina so leta 2014 odprli trije slovenski poslovneži: Sergej Racman, Jože Kojc in Dejan Šurbek. Do zaprtja kluba v začetku leta 2019 so z njim zaslužili več kot 20 milijonov evrov. Klub je v tem času obiskalo okoli 150.000 moških, v njem pa je delovalo vsaj 400 žensk, ki so bile vključene v prostitucijo.

Kako je delovala Marina?

Omenjene ženske so smele vstopiti v Marino le, če so bile vključene v prostitucijo in so dobile predhodno odobritev kluba. Za vstop so morale plačati 70 evrov, nato so morale v klubu delati v 12-urnih izmenah. Določili so jim tudi, katere dni v tednu morajo biti na voljo.

Če so ženske zapustile klub pred koncem dogovorjene izmene oziroma v klub niso prišle v dogovorjenih dneh, so dobile črno piko. Tri ali štiri črne pike pa so pomenile prepoved vstopa v Marino.

Večina žensk v klubu je bila iz revnih predelov Romunije. Pogosto so morale finančno skrbeti za svojo družino. Prepoved vstopa v klub je tako zanje pomenila izgubo dohodka, ki si je niso mogle privoščiti.

Takšna oblika ekonomske prisile v prostitucijo je vse bolj razširjena, saj povsod po svetu nadomešča druge oblike prisile: siljenje v prostitucijo s fizičnim nasiljem ali grožnjami s takšnim nasiljem. Vendar pa so bile mnoge ženske v Marini še vedno tudi pod nadzorom romunskih zvodnikov. Ti pa so bili do njih fizično nasilni, kažejo podatki, ki jih je v primeru Marina zbrala policija.

Na podlagi več prijav je začela policija konec leta 2017 intenzivno preiskovati delovanje kluba Marina. V preiskavi so osumljencem prisluškovali, vključili pa so tudi tajne policijske sodelavce. Slednji so pridobili ključne dokaze proti trem romunskim zvodnikom, ki so bili povezani z Marino: Marianu Adrianu Serbanu, Aurelu Donosi in Raju Stoici.

Preiskava se je z racijo v Marini končala januarja 2019. V njej so zasegli dodatne obremenjujoče dokaze – pisno komunikacijo med združbo, ki je vodila klub Marina.

Tožilstvo je poleti 2019 v primeru Marina različnih kaznivih dejanj  obtožilo skupno 18 oseb. Sergej Racman, Jože Kojc in Dejan Šurbek so bili obtoženi zlorabe prostitucije in sodelovanja v hudodelski združbi. Tri romunske zvodnike so obtožili trgovine z ljudmi. Zaradi zlorabe prostitucije so obtožili tudi nekatere zaposlene v Marini.

Izločitev dokazov zaradi nezakonitega delovanja policije

Ob pričetku sojenja na koprskem okrožnem sodišču konec leta 2019 pa so zagovorniki obtoženih zahtevali izločitev nekaterih policijskih dokazov. Koprsko okrožno sodišče je zaradi napak policije lani poleti del dokazov tudi izločilo. Odločitev o izločitvi dokazov je nato decembra pravnomočno potrdilo tudi koprsko višje sodišče.

Za kakšne dokaze je šlo? Sodišče je izločilo štiri dokazne sklope. Najprej zapiske pogovorov, ki so jih novogoriški policisti v sklopu obmejnih kontrol opravili z romunskimi zvodniki in ženskami, ki so bile vključene v prostitucijo. Nato komunikacijo med nekaterimi osumljenci in njihovimi odvetniki, ki jo je med preiskavo zasegla policija. Pa tudi del dokazov, zbranih v hišni preiskavi Marine, in dokaze proti romunskim zvodnikom, ki so jih pridobili tajni policijski sodelavci.

Vzroki za izločitev teh dokazov so različni. Poglejmo najprej pogovore obmejnih policistov z zvodniki in ženskami, ki so bile vključene v prostitucijo. Od odprtja Marine dalje se je na območju Nove Gorice pojavilo večje število romunskih državljanov. Policisti so jih ustavljali in spraševali, kaj počnejo v Sloveniji. Pogovarjali so se tudi z nekaterimi ženskami iz Romunije, ki so jim povedale, da se ukvarjajo s prostitucijo. Policisti so o teh pogovorih pisali zaznamke, ki so del dokaznega gradiva v postopku.

Vendar so pri tem policisti naredili strokovno napako. V času pogovorov so policisti že imeli razloge za sum, da se romunski državljani ukvarjajo s trgovino z ljudmi oziroma zlorabo prostitucije. Zaradi tega bi jih policisti morali pred vsakim razgovorom seznaniti, da so osumljeni teh dejanj. Slovenska ustava namreč prepoveduje vsakršno policijsko zasliševanje oseb, ki jih sumijo kaznivega dejanja, če policija ob tem te osebe ne seznani, česa je osumljena. Ker policisti Romunov niso seznanili, da jih sumijo izvrševanja kaznivih dejanj, so bili vsi zapiski pogovorov s sojenja izločeni kot nezakonit dokaz.

Številne strokovne napake v policijski preiskavi

V drugem sklopu izločenih dokazov je komunikacija osumljencev z odvetniki. Gre za komunikacijo, ki po zakonu uživa posebno zaščito. Policija lahko komunikacijo med strankami in njihovimi odvetniki prestreza in obdeluje le v izjemnih primerih – na primer takrat, ko sta tako stranka kot njen odvetnik osumljena, da sta storila neko kaznivo dejanje. Ker pogoji za obdelavo komunikacije med obtoženci in odvetniki v primeru Marina niso bili izpolnjeni, je to komunikacijo sodišče prav tako izločilo iz postopka kot nezakonit dokaz.

Tretji sklop izločenih dokazov predstavljajo nekateri dokazi, pridobljeni v hišni preiskavi Marine. Sodišče je policistom dovolilo preiskavo kluba Marina. Ni pa jim odobrilo preiskave garderobnih omaric, ki so jih uporabljale ženske, ki so bile vključene v prostitucijo v klubu, niti hotelskih sob ob klubu, v katerih so bivale nekatere od teh žensk.

Namesto da bi policisti naknadno zaprosili za novo odredbo za preiskavo omaric in sob, so te preiskali kar na lastno pest. Sodišče je zato dokaze, zbrane v sobah in omaricah, označilo za nezakonite in jih izločilo iz sodnega postopka. Gre predvsem za fotografije hotelskih sob in večje vsote gotovine, ki so jih policisti našli v nekaterih omaricah.

Največjo težavo pa bo tožilstvu povzročila izločitev četrtega sklopa dokazov, zbranih s tajnim delovanjem policijskih sodelavcev.

Več tajnih policijskih sodelavcev je med več kot enoletno preiskavo navezalo stike z romunskimi zvodniki. Slednji pa so bili precej odkriti pri pojasnjevanju svojega početja v Sloveniji. Med drugim so tajnim policijskim sodelavcem celo ponujali vključitev v posel trgovine z ljudmi. Toda policijski sodelavci so pričeli tri romunske zvodnike preiskovati brez za to potrebnih odredb tožilstva.

Med preiskavo so sicer policijski sodelavci pridobili dokaze proti zvodnikom, na podlagi teh dokazov pa naknadno še tožilske odredbe za tajno delovanje. Toda, ker so svoje tajno delovanje pričeli brez ustreznih odredb, je sodišče vse tajno zbrane dokaze proti zvodnikom označilo kot nezakonite in jih izločilo s sojenja.

S tem je tožilstvo ostalo praktično brez vseh dokazov proti romunskim zvodnikom.

Neizogibna oprostitev zvodnikov bo še en signal žrtvam trgovine z ljudmi, da so si same krive za svoj položaj. To pa zelo oteži okrevanje žrtev trgovine z ljudmi, je za Pod črto že lani opozorilo Društvo Ključ za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Prav tako takšni padli postopki nimajo odvračalnega učinka za vse tiste, ki se oziroma se imajo namen ukvarjati s trgovino z ljudmi oziroma zlorabo prostitucije, so nam takrat še povedali v društvu.

Ministrstvo v nadzor nad policijo, na tožilstvu s pojasnili skopi

Izločitev dokazov odpira nova vprašanja o učinkovitosti in zakonitosti delovanja tako policije kot tudi tožilstva. Po tem, ko je lani poleti dokaze nepravnomočno izločilo koprsko okrožno sodišče, so za Pod črto pri policiji izrazili prepričanje, da so v primeru Marina delovali v skladu z zakonom. Po potrditvi izločitve dokazov na višjem sodišču pa zdaj s policije odgovarjajo, da bodo sklep sodišča preučili, preverili postopke policistov v primeru Marina in glede na ugotovitve izvedli ustrezne ukrepe.

Na ministrstvu za notranje zadeve pa so za Pod črto povedali, da bodo uvedli nadzor nad delom policistov v primeru Marina.

Zakonitost delovanja policije bi moralo v fazi preiskovanja posamezne zadeve nadzorovati tudi tožilstvo. Tožilci so tisti, ki usmerjajo preiskavo policije, policisti pa jih obveščajo o ugotovitvah v preiskavi. Za delovanje policistov pod krinko pa morajo ti pridobiti celo uradno odredbo tožilstva. Tožilstvo bi torej moralo že med preiskavo romunskih zvodnikov opaziti, da policisti zvodnike preiskujejo brez za to potrebnih odredb.

Na specializirano državno tožilstvo, ki je usmerjalo preiskavo primera Marina, smo se obrnili z več vprašanji. Zanimalo nas je, kateri tožilci so usmerjali preiskavo, kako je mogoče, da niso že sami opazili nezakonitega delovanja policistov, in ali bodo ti tožilci odgovarjali za izločitev dokazov. Vprašali smo jih tudi, če bodo zaradi izločitve dokazov primorani odstopiti od pregona zvodnikov in kakšne sistemske ukrepe bodo sprejeli, da do podobnega nezakonitega delovanja policistov ne bi več prišlo.

S tožilstva so nam odgovorili le, da se z odločitvijo sodišča o izločitvi dokazov ne strinjajo in da odločitev po njihovem mnenju predstavlja odklon od prejšnjih odločitev sodišča. Zapisali so še, da preučujejo uporabo dodatnih pravnih sredstev zoper odločitev sodišča.

Ostalih podatkov o primeru nam niso hoteli dati s pojasnilom, da jim zakonodaja tega ne dovoljuje.

Celotna zgodba o primeru Marina:

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Klub Marina

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

63 prispevkov

Črni fond: Zavod Pod črto zmagal v sodnem sporu s Sovo

Januarja je višje sodišče Zavodu Pod črto pravnomočno dovolilo ponovno objavo člankov o sporni porabi sredstev iz črnega fonda Sove …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Sporočilo uredništva,

Primer Marina: napake policije kot podlaga za politične obračune (3. del)

Policisti so po mnenju sodišča v primeru Marina naredili več napak. Pri stranki SDS to izkoriščajo za političen obračun s …

Tema: Kriminal, Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno