Pregled sprememb delovne zakonodaje v Sloveniji in EU

Predstavljamo spremembe delovne zakonodaje v desetih državah, ki jih je preučil projekt Investigate Europe.

Foto: Chris Devers/Flickr

V projektu Investigate Europe, s katerim sodelujemo tudi pri Pod črto, pišemo o vedno večji prekarizaciji delovne sile v Evropski uniji. Za potrebe projekta so člani skupine Investigate Europe preučili tudi spremembe delovne zakonodaje v evropskih državah, v katerih ti novinarji delujejo.

Spodaj predstavljamo glavne spremembe delovne zakonodaje v zadnjih letih v desetih evropskih državah. Trend je očiten – kot pišemo v spremnem članku, so države pod vodstvom Nemčije na tak ali drugačen način fleksibilizirale delovno zakonodajo. Vse z obljubo, da bo to prineslo višjo gospodarsko rast in s tem več blaginje za prebivalce. Toda, kot smo pokazali, se to ni zgodilo.

Slovenija

  • 2002 je Državni zbor sprejel Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) – prvi zakon, ki je celostno urejal področje dela (predhodnik ZDR je bil sprejet leta 1990)
  • 2009 je vlada sprejela Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in Zakon o delnem povračilu nadomestila plače, s katerima je poskusila s subvencijami delodajalcem ohraniti delovna mesta
  • 2010 je vlada obravnavala paket treh zakonov s področja trga dela: Novelo Zakona o delovnih razmerjih (ki naj bi znižala odpravnine in skrajšal odpovedne roke), Zakon o urejanju trga dela in Zakon o malem delu
  • 2011 so državljani na referendumu zavrnili predlagani Zakon o malem delu
  • 2012 je začel veljati Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za 2012, ki je zamrznil socialne transferje za gospodinjstva in posameznike ter pokojnine in plače v javnem sektorju
  • istega leta je vlada predstavila Izhodišča za socialni sporazum 2012–2017, s čimer je napovedala obsežnejše reforme trga dela
  • 2013 je bilo v ustavo zapisano »zlato fiskalno pravilo«, po katerem morajo biti prejemki in izdatki proračuna uravnoteženi brez zadolževanja
  • 2013 začnejo veljati največje spremembe v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela in Zakona o delovnih razmerjih, ki so bistveno olajšale odpuščanje, skrajšale odpovedne roke in znižale odpravnine (pri pripravi zakona so uveljavljali načela t. t. fleksibilne varnosti)
  • v spremembah iz leta 2013 je vlada sprejela večino določil o »malem delu«, ki so bila zavrnjena na referendumu leta 2011
  • 2014 je vlada podaljšala trajanje Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva iz leta 2013, uvedla je subvencije za zaposlovanje mlajših od 30 let, ki so vsaj tri mesece neprekinjeno prijavljeni na zavodu ua zaposlovanje
  • hkrati je pripravila tudi predlog ureditve začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ki ga je uveljavila v naslednjem letu

Norveška

  • 2015 so odpravili omejitve za zaposlovanje začasnih delavcev
  • dvignili so starostno mejo, do katere je lahko delavec zaposlen (na 72 let) ter odpravili nekatere omejitve glede nedeljskega in nočnega dela
  • ohranili so dve varovalki: podjetja ne smejo zaposlovati več kot 15 odstotkov začasnih delavcev, delodajalec pa eno leto ne sme zaposliti novega začasnega delavca za isto delo, če prejšnjemu po dvanajstih mesecih ni podaljšal pogodbe
  • država ni posegala v kolektivna pogajanja, je pa 2016 napovedala spremembe v javnih podjetjih, ki bodo v nekaterih primerih smela sklepati individualne pogodbe z zaposlenimi
  • 2017 so določili, da se morajo mlajši prejemniki nadomestila za brezposelnost (mlajši od 30 let) udeleževati delovnih izobraževanj, javnih del in ponujenega pripravništva, če hočejo obdržati podporo

Francija

  • francoska vlada je med gospodarsko krizo spodbujala nestandardne oblike zaposlovanja, olajšala odpuščanje, podaljšala delovni čas in omejila kolektivno pogajanje delavcev z delodajalci
  • od 2010 so lahko delodajalci sporazumno prekinili pogodbo za nedoločen čas in sestavili različne nove oblike individualnih pogodb za določen čas, ki niso zagotavljale vseh pravic iz sektorske kolektivne pogodbe
  • podjetja smejo od 2010 sklepati začasne pogodbe do 18 mesecev in jih smejo podaljšati dvakrat (prej enkrat), preden delavca polno zaposlijo
  • še več pravic imajo agencije za posredovanje dela, ki smejo po dvakrat podaljšati začasno pogodbo o zaposlitvi, trajanje posamične pogodbe pa so podaljšali z 18 na 36 mesecev
  • tedenski delovni čas je uradno ostal pri 35 urah, ampak ga lahko delodajalci »po potrebi« podaljšajo brez izplačila nadur
  • za leto 2018 je vlada napovedala razširitev pravice do nadomestila za brezposelnost na vse skupine delavcev (kmetov, samozaposlenih, obrtnikov …), ampak bodo smeli prejemniki zavrniti samo eno ponudbo za delo, če bodo hoteli obdržati podporo

Portugalska

  • na Portugalskem je vlada konservativnega premiera in poznejšega predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa že leta 2003 močno deregulirala trg dela
  • olajšala je odpuščanje delavcev, podaljšala obvezno preizkusno dobo na 90 dni (prej 60), ukinila odpravnine pri pogodbah za določen čas in bistveno podaljšala obdobje, za katerega sme delodajalec skleniti pogodbo za določen čas – na šest let z do tremi možnimi podaljšanji (prej največ tri leta in dve podaljšanji)
  • podjetjem je omogočila podaljšanje delovnega časa, nižanje plač in množično odpuščanje zaradi poslovnih razlogov
  • leta 2012 je konservativna vlada Passosa Coelha pripravila nov zakon, s katerim so podaljšali delovni teden na do 50 ur, znižali vrednost nadur, zmanjšali odpravnine (najvišja odpravnina ne sme preseči dvajsetih minimalnih plač), ukinili štiri dela proste dneve in skrajšali dopuste za tri dni
  • od 2012 smejo delodajalci enostransko zapustiti kolektivna pogajanja, prekiniti kolektivno pogodbo in delavcem izdati individualne pogodbe
  • zmanjšala se je zaščita sindikalnih predstavnikov v podjetjih
  • delodajalcem so omogočili, da v primeru stavke nadomestijo stavkajoče delavce z začasnimi
  • delavec sme oditi na malico šele po najmanj šestih urah opravljenega delovnika

Velika Britanija

  • delodajalci smejo delavcem ponuditi možnost, da prostovoljno izstopijo iz evropske direktive o delu in delavskih pravicah, ki določa minimalno plačo, delovne standarde, tedenski delovnik in druge določbe, ki so drugačne od britanskega delovnega prava
  • laburistične vlade so med 1997–2010 obdržale večino zakonov iz obdobja Margaret Thatcher, ki prepovedujejo stavko, omejujejo delovanje sindikatov in zmanjšujejo možnost kolektivnega pogajanja
  • laburisti so večkrat skrajšali odpovedni rok in olajšali odpuščanje (nazadnje so odpovedni rok prepolovili z 90 na 45 dni)
  • za pogodbene delavce in zaposlene za določen čas ne veljajo določila o odpovednem roku iz sektorske kolektivne pogodbe
  • 2013 so uvedli omejitev, da lahko prejemniki uveljavljajo za največ 350 funtov skupnih socialnih nadomestil na teden
  • 2015 so samozaposlenim vzeli možnost, da za olajšavo uveljavljajo stroške hrane (kosila)
  • delodajalci lahko zaposlenim ponudijo plačilo v delnicah in spremenijo njihov pravni status v delavce-delničarje
  • leta 2015 je parlament potrdil znižanje proračuna za socialne izdatke za 12 milijard funtov

Poljska

  • med letoma 1989 in 2012 na Poljskem ni bilo večjih reform trga dela, so pa vlade večkrat poskušale odpraviti nekatere najhujše anomalije (izkoriščevalske pogodbe, davčne utaje, neplačevanje socialnih prispevkov …)
  • 2011 je vlada napovedala večjo zaščito za mlajše delavce, ki bi kljub fleksibilnosti zaposlitve ponujala več varnosti kot obstoječe pogodbe o zaposlitvi, a programa ni uveljavila
  • med letoma 2007 in 2013 je vlada spremenila zakon o javnih naročilih, po katerem morajo pri izbiri izvajalcev preverjati tudi njihovo spoštovanje delovne zakonodaje
  • 2016 je vlada poskusila omejiti izkoriščevalske pogodbe in določiti nekatere omejitve glede delovnega časa in minimalne plače, povečala je tudi pristojnosti delovnih inšpektorjev, ki smejo aktivno preganjati kršitve delovne zakonodaje
  • prav tako so 2016 uvedli program otroških dodatkov za vsakega otroka v družini

Grčija

  • grška vlada je morala sprejeti več reformnih paketov v letih 2010, 2011 in 2012, ko se je država znašla v hudi dolžniški krizi
  • trajanje začasnih pogodb o zaposlitvi so podaljšali z 12 na 36 mesecev
  • za 20 odstotkov so znižali vrednost nadur
  • preizkusno dobo so podaljšali z dveh na 12 mesecev; v tem obdobju lahko delodajalec kadar koli prekine pogodbo brez odpravnine
  • trajanje zaposlitve za skrajšan delovni čas so podaljšali s šestih na devet mesecev
  • podjetja smejo zaradi poslovnih razlogov odpustiti 5 % zaposlenih na mesec (prej 2 %)
  • 2015 je hotela vlada povečati možnosti za kolektivna pogajanja, a so tej pobudi močno nasprotovali mednarodni kreditodajalci
  • plače so se v javnem sektorju zaradi vsiljenih ukrepov močno znižale, prav tako so se zmanjšale odpravnine, delovni teden pa se je podaljšal s 37,5 na 40 ur
  • javnim uslužbencem so ukinili 13. in 14. plačo
  • nadomestila za brezposelnost so se znižala za 22 %

Romunija

  • po vstopu v EU je morala Romunija opustiti subvencioniranje domačih podjetij v težavah, zaradi česar so številna podjetja propadla in se je povišala brezposelnost
  • romunska vlada je morala v zameno za mednarodne kredite močno omejiti kolektivno pogajanje in zmanjšati moč sindikatov
  • 2011 so pripravili zakon o socialnem dialogu, v katerem so zaostrili pogoje za ustanovitev sindikata, ki ni več mogel zastopati sektorja, ampak samo posamično podjetje
  • za ustanovitev sindikata je potrebnih najmanj 15 zaposlenih, kar pomeni, da velik delež delavcev v malih in srednje velikih podjetij sploh ne more biti sindikalno organiziranih

Nemčija

  • leta 1996 so podaljšali obdobje za sklenitev začasne pogodbe z 18 na 24 mesecev (pogodbo je bilo mogoče v tem obdobju trikrat podaljšati)
  • to obdobje so še podaljšali za mlada podjetja (startupe): na štiri leta (ni omejitve, kolikokrat smejo delodajalci podaljšati pogodbo)
  • 2003 so odpravili omejitve, kolikšen del zaposlenih v podjetju sme biti zunanjih (agencijskih) delavcev
  • 2003 so uvedli »malo delo«: posebno obliko začasnega dela, kjer »mali delavec« ne plača davka za mesečne prihodke do 450 evrov
  • leta 2012 so uvedli minimalno plačo (urna postavka je bila 7,89 evra v zahodnem in 7,01 evra v vzhodnem delu, 2016 so jo povišali na 9 in 8,50 evra), s katero so se približno štirim milijonom delavcev bistveno povišali prihodki
  • kolektivne pogodbe so zavezujoče, če se z njimi strinjata obe strani, vendar so od leta 2000 številna podjetja izstopila iz sistema kolektivnega pogajanja
  • prejemanje nadomestil za brezposelnost so skrajšali na največ eno leto, prejemniki pa morajo sprejeti vsako napotitev na delo

Italija

  • leta 1996 je vlada prvič poskusila regulirati nestandardne zaposlitve (pripravništva, pogodbeno delo …) in je legalizirala različne oblike začasnih pogodb – a ni predpisala zaščite za takšne delavce
  • 2003 so začasne delavce po dolžnostih izenačili z redno zaposlenimi, a so ostali brez socialnih pravic, bolniške in plačanega dopusta
  • 2011 so omogočili podjetjem, da namesto kolektivnih pogodb pripravijo tudi individualne pogodbe o zaposlitvi
  • od 2012 smejo delodajalci sami odločati, ali bodo zagotovili minimalno plačo in plačali prve tri dni bolniškega dopusta
  • 2015 so uvedli dveletne davčne spodbude (do 8000 evrov) za podjetja, ki so zaposlila nove delavce; ta ukrep je (začasno) ustvaril približno 180.000 delovnih mest
  • 2017 je parlament potrdil predlog, da imajo tudi samozaposleni delavci pravico do porodniškega dopusta

Članek objavljamo v sodelovanju z Investigate Europe

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #investigate europe #prekarci #prekarizacija

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Gospodarski razvoj in podjetništvo

H gospodarski blaginji bo pripomogla tako premišljena gospodarska politika in pravno okolje kot tudi uspešno in etično poslovanje podjetij. Na tem mestu spremljamo oboje.

46 prispevkov

Skriti obrazi delitvene ekonomije: lažje izkoriščanje, težji boj za pravice delavcev

Fleksibilna delovna sila omogoča rast digitalnih platform, kot so Uber, Amazon, dostava hrane (Foodora, Deliveroo). Tehnološka podjetja so razvila nove …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo
Članek,

Od napotnic do s. p.-jev: degradacija pravic delavcev v Sloveniji in EU

Leta 2003 so v Nemčiji odprli Pandorino skrinjico deregulacije trga dela. Nemškemu zgledu so sledile tudi ostale evropske države - …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno